AUDIO: Slovesnost v Rovtah: Pot v spravo je lahko le pot resnice
Slovenija | 24.08.2014, 17:30
Spominski odbor farnih plošč župnije Rovte in Krajevna skupnost Rovte sta danes popoldne pri tamkajšnji spravni kapeli pripravila slovesnost ob stoletnici začetka prve svetovne vojne, 70-letnici postavitve spravne kapelice v Rovtah in ob 23. avgustu - Evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Somaševanje je vodil Anton Trpin, dekan v Šentjerneju. Po maši pa je bo zbrane nagovorila direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver. Udeleženci so ob sklepu prisluhnili tudi posebni izjavi.
V izjavi so slovenski narod in izvoljene voditelje pozvali, da se poenotijo v civilizacijskem in kulturnem duhu na katerem je naš narod v zgodovini obstal in dosegel svojo državnost. „V skladu z minimalnimi etičnimi standardi je potrebno nemudoma pristopiti k dokončni osvoboditvi slovenske zemlje iz primeža več sto anonimnih, neoznačenih in celo neodkritih in neraziskanih grobišč, ki so razsejana po celem državnem ozemlju. Po desetletjih ideološko zapovedanega molka in prikrivanja moramo zagotoviti žrtvam izkop, identifikacijo in nato dostojen pokop in ureditev spominskih območij,“ so zapisali v izjavi po slovesnosti.
Dodajajo še, da mora biti slovenski nacionalni interes, da mrtvi dobijo dostojanstvo, ki jim je bilo barbarsko odvzeto. „To dostojanstvo pripada vsakomur, ne glede na politično ali versko prepričanje, narodnost ali spol. Ta človekova pravica do spomina in spoštljivega odnosa do posmrtnih ostankov in groba je neodtujljiva. In dolžnost pravne države je, da ta etična načela udejanji.“
V sklepu izjave so zbrani v Rovtah na spominski slovesnosti ob stoletnici začetka prve svetovne vojne, sedemdesetletnici postavitve kapelice Matere božje in ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov še enkrat pozvali slovensko politiko, organizirano civilno družbo in vse ljudi dobre volje, da se vrnejo h kulturni in civilizacijski samoumevnosti, ki je v vojnih časih leta 1944 v kapelici v Rovtah mrtvim zagotovila enakopraven in dostojen spomin, četudi so umrli na nasprotni strani. „Pot v spravo je lahko le pot resnice in obžalovanja odgovornih, da so mrtve v preteklosti ločili na vredne in nevredne dostojnega spomina.“
Slovesnost se je sicer začela s sveto mašo, ki jo je somaševanju drugih duhovnikov vodil šentjernejski dekan, msgr. Anton Trpin. Po maši je bil kulturni program, pri katerem so sodelovali trobilci, Domoljubni zbor, solist Jože Oblak ter govorniki: glavna govornica na spominski slovesnosti je bila dr. Andreja Valič Zver, direktorica Študijskega centra za narodno spravo. Nekaj besed sta spregovorila tudi župan občine Logatec, Berto Menard, ter predsednik Nove Slovenske zaveze, Peter Sušnik. Zbrane je kratko nagovoril tudi ameriški veleposlanik Joseph Mussomeli.
Iz časa otvoritve spominske kapelice (5. november 1944) je še ohranjenih nekaj fotografij, originalni načrti za spominsko kapelico, ki jih je izdelal Jože Kapus, ter še nekateri drugi dokumenti Vse to si je bilo mogoče ogledati na priložnostni razstavi, ki je bila odprta v rovtarskem župnišču sočasno s slovesnostjo.
Izjava Spominskega odbora Farnih plošč župnije Rovte pred slovesnostjo
Prva svetovna vojna je v Rovtah zahtevala 73 žrtev, 2. svetovna vojna 65, vojna za Slovenijo pa 1. Ker padli v 1. sv. vojni niso imeli spominskega znamenja, iz dneva v dan pa so se množile tudi žrtve, ki jih je zahtevala 2. sv. vojna, so se rovtarski Domobranci odločili, da sredi vasi vsem skupaj postavijo skupno znamenje-spominsko kapelico Marije kraljice Slovencev. Načrte za kapelico je izdelal duhovnik Jože Kapus, ki je iz Leskovice v Poljanski dolini pribežal v Hotedršico in tam preživljal vojno vihro. V maju 1945 se je umaknil na Koroško, kasneje prišel v ZDA in tam umrl v prometni nesreči novembra 1962. Pokopan je v Fultony, Kansas. V nedeljo 5. novembra 1944 je bila slovesna blagoslovitev kapelice, o kateri je obširno poročal Slovenski dom: »Nedelja, 5. novembra je bila za Rovte praznik, kakršnega ta mična vasica redko doživi. Vsa slovesnost je bila namenjena počastitvi žrtev Rovtarske fare, zlasti onim, ki jih je zahteval komunizem v letih slovenske rdeče revolucije. Po popoldanski pobožnosti je množici spregovoril domobranski kurat Kunstelj Franc. Njegove besede so bile besede iz src vseh Rovtarjev, ki so se oddolžili spominu svojih rojakov s tem, da so jim postavili lepo kapelico, posvečeno Materi Božji. Po nagovoru so duhovniki, z logaškim župnikom g. Skubicem na čelu, odpeli Reši me in molitve za žrtve obeh vojn. Potem se je med zvonjenjem zvonov iz cerkve razvila procesija k novi kapelici. Domobranci so na okrašenih nosilih nesli Marijin kip. Ko je domači župnik g. Zalokar odkril spominske plošče, so zablestele zlate črke, imena padlih v prejšnji in sedanji vojni. Pevci so odpeli Usmili se me in Oj Doberdob. Kapelico je blagoslovil g. Skubic. Največ zaslug za zidavo imajo domači domobranci. Ti so kupili Marijin kip in sami začeli nabirko za kapelico, ki je umetnina, posebnost med podobnimi spomeniki.« Temu poročilu o slovesnosti je v Slovenskem domu dodan še podroben opis kapelice in njene simbolike.
Na plošče v kapelici so tedaj vklesali imena vseh padlih v prvi in drugi svetovni vojni, ne glede na kateri strani je kdo padel. Niso jih ločevali na »naše« in »njihove«, pač pa so zapisali vse po abecednem redu.
Po vojni je od Okrajnega ljudskega odbora prišla direktiva, da je kapelico potrebno porušiti. Rušenje naj bi opravil stavbenik Jože Zupanc, ki je kapelico l. 1944 tudi zgradil. Izgovoril se je, da nima delavcev, saj tedaj v Rovtah razen otrok in starčkov res ni bilo moških. Sami odborniki pa se tudi niso lotili rušenja. Tako je kapelica ostala nedotaknjena.
Leta 1993 so Rovte postavile farne spominske plošče, na katerih so zapisana imena 218 žrtev povojnih pobojev. Takrat so tudi dopolnili imena žrtev v spominski kapeli. Dopisali so še preostale žrtve, ki so padle od otvoritve kapelice pa do konca vojne ter eno žrtev zadnje vojne za Slovenijo. Tako spominska kapelica Marije, kraljice Slovencev ohranja spomin na vse žrtve vojn iz rovtarske fare.
