Zdravila za varozo so še na zalogi, čebeljih družin pa naj bi bilo preveč

| 11.08.2014, 06:26

Zdravila za varozo so še na zalogi, so jih pa na Nacionalnem veterinarskem inštitutu že dodatno naročili, je v petek pojasnil predstojnik inštituta Tadej Malovrh. Na Nacionalnem veterinarskem inštitutu tudi ugotavljajo, da je v Sloveniji absolutno preveč čebeljih družin, zato nastaja problem podhranjenosti in večje občutljivosti čebel.

"Sredstva, ki jih dobivajo čebelarji za stimulacijo čebelarstva, v neki meri pripomorejo tudi k temu, da je v Sloveniji vse več čebeljih družin, naravne danosti pa so vedno bolj odvisne od vremena," je opozoril Malovrh, ki izpostavlja, da čebelarji ne morejo v nedogled povečevati števila čebeljih družin.

Prenasičenost slovenskega prostora s čebeljimi družinami in posledično lakoto, ki jo v letošnjem letu velikokrat srečamo, je eden od temeljnih vzrokov situacije v kateri smo. Trenutno je lakota večji problem kot varoza, je še dodal Malovrh.Med in cvetni prah sta v prvi meri hrana za čebele, ob vremenskih pogojih, kot so letošnji, pa zapadejo v prehranski stres in jim pade odpornost.

Naročena dodatna pošiljka zdravil

Lahko, da bodo zdravila za varozo nekoliko dražja, saj gre za dodatno naročilo, bodo pa prišla v tem mesecu, je dejal Malovrh, ki tako zavrača navedbe Čebelarske zveze Slovenije, da zdravil za to zajedavsko bolezen čebel ni več. Če bo lepo vreme, so veterinarji NVI zagotovili, da se lahko zdravljenje varoze podaljša tudi v september.

"Ne govorimo samo o varozi, tu so patogeni virusi pa huda gniloba čebelje zalege, ki jo povzroča bakterija, ki se v neugodnih okoliščinah spremeni v zelo odporno sporo. Pričakujemo lahko tudi poapneno zalego, glivično bolezen, vse zato, ker so letos tako neugodni pogoji za čebelarjenje," je prepričan Malovrh.

Neugodno vreme vzrok za lakoto čebel

Če se bo podobno vreme skozi leta nadaljevalo, bo Slovenija težko preživela tako veliko število čebeljih družin, pravi Malovrh, ki ob tem dopušča možnost, da bodo sledile spet dobre letine, kot je bila lanska. "Treba pa se je zavedati, da v Sloveniji če ne bi bilo človeka, najverjetneje ne bi živela tako velika čebelja populacija, s toliko čebeljimi družinami," je še dodal.

Čebele zdravijo "precej po svoje"

Ob tem je Malovrh pri zatiranju varoze izpostavil, da želijo nekateri čebelarji ob veterinarski diagnozi zdraviti tudi "precej po svoje". Dogaja se, da čebelar raje vzame zdravilo, ki ga je vajen uporabljati, pogosto pa da zavrne zdravilo, ki mu osebno ne zaupa oz. ga ne zna uporabljati. Se pa že pojavljajo tudi varoje, ki so odporne za nekatera zdravila.

Pomemben faktor je okuženost z varojo v čebelji družini, ki jo lahko veterinar in lastnik čebel ocenita zelo različno. Pri varozi je pomembno, da čebelar vsak dan nadzira, kaj se v panju dogaja. Pri veliko čebelarjih pa je to nemogoče zaradi velikega števila čebeljih družin ali zaradi pomanjkanja časa.

Malovrh je obenem spomnil, da v Sloveniji trg z zdravili za varozo ni razvit, kot je na primer za krave in prašiče. Dolgo časa je država zagotavljala zdravila, letos pa je neko prehodno obdobje, ko so na veterinarski fakulteti oz. NVI založili denar za ta zdravila.

"Razdelili smo jih praktično zastonj, torej nabavna cena in davek, brez marž. V naslednjih letih pa si želimo, da se ta trg bolj razvije, kar pomeni, da bo veterinar NVI čebelarju izdal recept, ta pa bo šel v najbližjo registrirano lekarno ali veterinarsko ambulanto, kjer bo proti plačilu dobil zdravilo," je dejal Malovrh, ki je tudi mnenja, da čebelarji nimajo občutka, koliko stane veterinarska storitev.

Nujno urediti trg z zdravili

Zaradi nerazvitosti trga zdravil za čebele pa se pojavlja tudi črni trg, ki pa predstavlja nevarnost za potrošnike. "Če je neko zdravilo v panju, se del zdravila skladišči tudi v medu, in če čebelar zdravi sam z nekim zdravilom s črnega trga, se pojavlja nevarnost, da se zdravilo pojavi tudi v medu, satju in drugih izdelkih, kar predstavlja določeno nevarnost za potrošnike," je še opozoril Malovrh.

Na Čebelarski zvezi Slovenije so v četrtek navedli, da je z varozo okužena velika večina čebel, ter da je zdravil za zdravljenje te bolezni v Sloveniji zmanjkalo. Se pa tudi v čebelarski zvezi strinjajo, naj se trg zdravil za varozo uredi podobno kot za ostale bolezni živali, torej da so zdravila na voljo v veterinarskih ambulantah in specializiranih trgovinah vse leto.

Varoza je v Sloveniji prisotna od leta 1985. S pravočasnimi, usmerjenimi ukrepi jo lahko veterinarji držijo pod nadzorom, kar pa zahteva osebno angažiranje čebelarjev. Redna kontrola prisotnosti in odpada varoj s strani čebelarja je na prvem mestu. Naslednji korak naredijo zaposleni na NVI, če se čebelar na njih obrne po pomoč.