Begunci v Iraku
VIDEO: Papež znova za končanje nasilja v Iraku
Svet s. Brigita Zelič
Papež Frančišek je današnje opoldansko srečanje z romarji na Trgu sv. Petra v Vatikanu spremenil v močan poziv k poživitvi naše vere in zaupanja v Boga ter hkrati iz tam prisotne množice ljudi ustvaril eno samo veliko molitveno občestvo. Znova so vsi skupaj v tihi molitvi intenzivno prosili Boga za prenehanje nasilja v Iraku. Tja bo jutri odpotoval papežev osebni odposlanec kardinal Fernando Filoni.
Sveti oče je vidno užaloščen in pretresen opisal položaj, v katerem se nahaja na tisoče ljudi v Iraku. Novice, ki prihajajo od tam govorijo o nezaslišanih stvareh: „Na tisoče ljudi, med njimi so mnogi kristjani, je na brutalen način pregnanih iz svojih domov. Med begom otroci umirajo od žeje in lakote, dogajajo se ugrabitve žensk, vsakršno nasilje, uničenje verske, zgodovinske in kulturne dediščine. Vse to je velika žalitev Boga in človeštva. Sovraštva ni mogoče sejati v imenu Boga! Vojna v Božjem imenu ni dovoljena!“
Nato se je sveti oče toplo zahvalil vsem, ki tem našim bratom in sestram pogumno prinašajo pomoč ter pozval k prizadevanju za učinkovito politično rešitev in vzpostavitev prava, tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. Tudi o Gazi in nedolžnih žrtvah bližnjevzhodnega konflikta je spregovoril ter o vseh, ki se soočajo z virusom „ebole“. Povabil je, naj Božjo Mater, ki je žena miru, prosimo, naj posreduje za mir in naj tudi nam pomaga vedno bolj postajati nosilci pravičnosti in miru.
Sicer pa je papež Frančišek v prvem delu nagovora približal vsebino današnjega evangeljskega odlomka, ki govori o Jezusu, kako se ponoči na Galilejskem jezeru bliža učencem, ki veslajo in se borijo z nasprotnim vetrom. Ko učenci zagledajo, se najprej prestrašijo, misleč, da vidijo prikazen. Peter Jezusa prvi prepozna. Zaželi si iti mu naproti. Na Jezusovo povabilo „Pridi!“, ki je podobno tistemu prvemu izrečenemu na obrežju istega jezera, se Peter z vero in s pogledom uprtim vanj napoti po vodi proti njemu. Ko pa se zaradi močnega vetra prestraši in svoj pogled odmakne od Gospoda, se začne potapljati. Ko Peter Jezusa pokliče na pomoč, ga reši iz nevarnosti, saj je Jezus vedno tam!
Sveti oče je poudaril, da ob pripovedi o Petrovi veri odkrivamo tudi opis naše vere, ki je vedno krhka in uboga, nemirna, a vendar tudi zmagovita. Kristjanova vera stopa naproti vstalemu Gospodu sredi viharjev in nevarnosti sveta.
Papež Frančišek je spomnil še, da se je ozračje na jezeru umirilo, ko je v čoln vstopil Jezus in so učenci izpovedali vero vanj. Podobno velja za Cerkev, kjer je za njeno življenje in delovanje merodajna predvsem živa vera v Jezusa, ki daje gotovost njegove prisotnosti tudi sredi noči in viharjev življenja. Na varnem smo namreč predvsem takrat, ko znamo poklekniti in počastiti Jezusa kot edinega Gospoda svojega življenja, je zagotovil sveti oče.
