Dovolj obtoževanj, iščimo dobro, tudi v nasprotnikih, pa bomo živeli v sožitju

Slovenija | 24.06.2014, 12:08

V junijski oddaji Za sožitje smo z antropologom in teologom prof. dr. Jožetom Ramovšem, pred praznikom Dnevom državnosti, govorili o pravih poteh za spravo v našem narodu. S tem smo se navezali na prejšnjo oddajo, v kateri smo pred mesecem govorili o čustvih in kako jih uravnavati, nadaljevanje pa prinaša razmišljanje o razumu, saj so čustva gorivo, pamet pa volan. V Sloveniji je čustev veliko, manjka pa nam usmerjenosti, cilj, pozabili smo na volan. Kako doseči spravo, nam je nazorno in zelo preprosto povedal g. Ramovš v junijski oddaji. Smo pripravljeni sprejeti izziv? Treba bo namreč začeti pri sebi? Dovolj je obtoževanj, začnimo iskati dobro, tudi v nasprotniku.

Ob prazniku je velik klicaj boleča ne spravljenost v narodu

Prof. dr. Ramovš: "Prazniki mi že dolgo časa pomenijo zelo veliko, in še čedalje več. Tudi tedenska praznovanja, nedelje, kar človeštvo in vsako skupnost gor držijo, mi veliko pomenijo. Ljudje, ki nehajo praznovati, postanejo stroji. To velja tudi za večjo skupnost, kot je narod. Zdi se mi zelo lepo, da je sredi poletja, na kresno noč, praznik Slovenskega naroda, kjer se sanja in se človek lahko napolni z novo energijo zato, da lahko dela. Vendar to ne pride kar samo po sebi, ne steče kar iz nekih vibracij vesolja, ljudje dobivamo energijo z lepega sožitja. Če se ljudje med seboj dobro razumemo, smo polni energije, imamo dobre misli, dobre zamisli, ideje in lahko veliko naredimo. Prazniki so posebna priložnost, da stopimo skupaj. Kjer ljudje ne sodelujejo, tam praznikov ni.

V sedanjih razmerah v Sloveniji, ki spet niso tako slabe, pa tudi rožnate ne, predvsem brezposelnost je zelo huda stvar, vendar je še hujše od recesije to, da še vedno ne znamo sodelovati, ne znamo stopiti skupaj, ne učimo se sodelovanja. To je pri prazniku velik klicaj za vsakogar od nas.

Za Slovenski narod, za vse brez izjeme, velja, da je pamet boljša kot žamet. Čustev je veliko, manjka nam pameti. Pričakujemo le od drugih lepše sožitje, toda s tem pričakovanjem se sožitje slabša. To je trdno znanstveno in življenjsko spoznanje. Eni in drugi pričakujejo izboljšanje sožitja od drugih, s tem, pa se sožitje vse bolj oddaljuje. Če ob tem lepem in pomembnem prazniku kaj želim sebi, vsem, je to, da nehajmo pričakovati lepšega sožitja od drugega, ker ga s tem slabšamo, ampak začnimo pri sebi. Naredimo kar lahko, znotraj v sebi in bo sožitje boljše. Drugi recept pa je, da v drugem najdemo pet dobrih značilnosti, šele potem kakšno slabo."

Jedro vprašanja je, koliko nam razum pomaga pri sožitju?

Prof. dr. Jože Ramovš: "Trenutno je v loncu veliko vrelih čustev in kaj je pamet? Pamet je v tem primeru kot gumb na štedilniku, s katerim lahko zmanjšamo vročino, da loncu, v njem pa polno čustev, ne pride do vrenja in nevarnih posledic. Čustva in pamet sta ena zadeva z dvema vidikoma, kot ena vprega z dvema konjema in nobeden ni bolj važen od drugega. Nekateri pravijo, pamet je važna, čustva zmešajo ljudi, da delajo vse mogoče. Toda čustva so še bolj pametna od pameti. Čustva se težko motijo, na dolgi rok imajo čustva tisto razvojno pamet skozi vse življenje in skozi rodove. Vendar pa so čustva lahko tudi zelo bolna, to se lahko zgodi že, ko se možgani šele oblikujejo. Pamet, razum imamo že dvesto, tristo let v Evropi za odrešitev in za vzrok vsega napredka, ki smo ga deležni. Po eni strani to tudi drži, imamo veliko udobja, podaljšano življenje, zdravje, tudi lakote, ki mori, v naši družbi ni. Za to moramo biti hvaležni. Vendar pa je prav tako res tudi drugo, da za medsebojne odnose in kakovost osebe, za etičnost, človeškost, ko smo prijetni, zadovoljni, za to plat razvoja pa znanje ne da veliko. Če stavimo vse samo na znanje, lahko zaradi le-tega začnemo podpirati napačno usmeritev. Pamet je najbolj zvest kuža, ki laja v tisto smer, v katero se je človek usmeril. Če smo torej usmerjeni v sovraštvo, to pamet opraviči. In tako komaj izidemo iz tega. Tovrstnih zmot je veliko."

Priporočamo poslušanje junijske oddaje, pred praznikom Dnevom državnosti, saj lahko prispeva k boljšemu sožitju v naši družbi, če bomo le upoštevali in sledili nasvetom našega sogovornika, ki so podprti z mislimi številnih modrih mož dvajsetega stoletja. Lahko je um še tako genialen, notranje je v osnovi človek lahko zelo pošten, pa vendar se lahko zelo moti, ker mu njegov um, razum lahko nasprotnike barva samo črno. Zato sledimo evangeliju in ne sodimo, da ne bomo sojeni. Orodje, da to lahko vsakodnevno uresničujemo je, da na tistem, ki nam je zoprn, iščemo dobre lastnosti.