Papež za špansko La Vanguardio
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Mir na Bližnjem vzhodu, Cerkev v službi ubogih, reforma rimske kurije, odpoved Benedikta XVI., Pij XII. in holokavst ter izkrivljenost aktualnega svetovnega ekonomskega sistema. To so poglavitne teme, o katerih je spregovoril papež Frančišek v obširnem pogovoru za španski časopis La Vanguardia, objavljenem v petek.
Med drugim je v pogovoru tudi zaupal, da bi rad, da bi si ga zapomnili kot »dobro osebo, ki je naredila vse, kar je bilo mogoče«. Nasilje v imenu Boga, je nato zatrdil, je protislovje, ki ne ustreza našemu času. Fundamentalizem je tveganje, ki je prisotno v vseh verstvih. Papež Frančišek je spomnil na molitev za mir, ki je preteklo nedeljo potekala v Vatikanu in sta se je udeležila palestinski in izraelski predsednik. Zaupal je, da je bilo na začetku 99 odstotkov oseb v Vatikanu prepričanih, da dogodek ni izvedljiv. To ni bilo politično dejanje, je zatem opozoril. Bilo je versko dejanje, katerega namen je bilo v svetu odpreti eno okno.
Nadalje je sveti oče posvaril še pred antisemitizmom. Zanikati holokavst je norost. In pravi kristjan ni mogoče biti, če se ne prepozna lastnih judovskih korenin. Dialog med kristjani in judi je izziv, a odvijati se mora kot dialog med brati. Glede papeža Pija XII., o katerem se je glede odnosa do judov govorilo marsikaj, je Frančišek poudaril, da je bil njihov mogočen zaščitnik. Mnoge med njimi je skrival po samostanih v Rimu in drugih italijanskih mestih, tudi v svoji poletni rezidenci v Castel Gandolfu. Ne želim reči, da Pij XII. ni naredil napak, tudi sam jih naredim veliko – je glede tega vprašanja sklenil papež Frančišek – toda njegovo vlogo je treba razbirati v kontekstu njegovega časa.
Na vprašanje o Cerkvi in ubogih je papež v pogovoru spomnil, da sta ponižnost in uboštvo, katerega se ne sme zamenjati s pavperizmom, v središču evangelija. In sicer v teološkem, ne v sociološkem smislu. Škofje morajo biti zatorej služabniki in ne vladarji. Zatem je papež Frančišek poudaril, da je v središču svetovnega ekonomskega sistema danes denar in zato padamo v greh malikovanja. Poleg tega je izrazil še zaskrbljenost zaradi pojava brezposelnosti, zlasti med mladimi. Celoten ta sistem malikovalske ekonomije se ohranja preko lokalnih vojn, zaradi katerih pa se izdeluje in prodaja orožje.
Ena izmed tem, ki se jih je dotaknil papež, je bila, kot že rečeno, tudi reforma rimske kurije. Glede le-te nima nobenega razsvetljenja ali osebnega načrta, je pojasnil. Prizadeva si zgolj uresničiti tisto, o čemer so kardinali premišljevali med svojimi zasedanji pred začetkom konklava. Tudi odločitev za ustanovitev sveta osmih kardinalov je le del tega, saj je bilo takrat rečeno, da naj bi bodoči papež lahko računal na skupino svetovalcev, ki ne prebivajo v Vatikanu.
Nazadnje je papež Frančišek dejal, da je za resnične spremembe potrebno izhajati iz identitete, zato je največja revolucija prav vrniti se h koreninam. Sam prepoznava, da njegovi poklicanosti najbolj ustreza razsežnost župnika. Služenje ljudem namreč izvira iz njegove notranjosti. Obenem pa se vendarle počuti tudi kot papež, je dodal. In to mu pomaga stvari delati resno. Ko na primer pride neki državni voditelj, ga mora sprejeti z dostojanstvom in protokolom, ki mu pripada. A ko se gre za srečevanje z ljudmi, ne želi pregrad. Vem, da se mi lahko kaj zgodi, je zaključil papež Frančišek, vendar pa je vse v Božjih rokah.
Vir: Radio Vatikan
