Normandija, Dan D
Mineva 70 let od izkrcanja na Normandiji
Svet Petra Stopar
V Franciji bodo slovesno obeležili 70. obletnico zavezniškega izkrcanja v Normandiji, znanega tudi pod imenom Operacija Overlord. Na Dan D, 6. 6. 1944, je na atlantsko obalo začelo vstopati več kot 200.000 ameriških, britanskih, francoskih, kanadskih in ostalih zavezniških vojakov. Invazija je pomenila začetek konca druge svetovne vojne.
V času od 6. junija do sredine julija pred 70 leti je Normandijo preplavilo skoraj milijon zavezniških vojakov, ki so imeli pred seboj le en cilj: Berlin. Nemčija, v precepu med tedanjo Sovjetsko zvezo na vzhodu in zaveznicami na zahodu, je kapitulirala 11 mesecev kasneje.
Nemce je napad presenetil, niso pa bili povsem nepripravljeni, saj so bile obale dobro utrjene. Množičen del zavezniških žrtev je terjala obala Omaha, kjer so po različnih ocenah Američani v štirih urah bitke izgubili najmanj 3000 mož. V vsej operaciji je umrlo kakih 215.000 zavezniških vojakov, podobne so ocene za nemške žrtve. Življenje je izgubilo tudi 19.000 francoskih civilistov.
Kot je za naš radio povedala zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar, je izkrcanje na Normandiji izraz skupnega boja proti agresiji totalitarnega nacističnega režima in demonstracija volje zahodnih zaveznikov, da je treba ubraniti civilizacijske norme, na katerih temelji demokratični svet. „In to, kar se je takrat pokazalo, presega takratne čase. Je tudi primere simbol za danes, prav v času, ko so te vrednote ogrožene v Ukrajini. Zdi se mi, da lahko potegnemo vzporednico s tem, ker tudi v Ukrajini gre za to, da se demokratični svet postavi ob rob ruski agresiji na Krimu in v vzhodni Ukrajini,“ je dejala v izjavi za Radio Ognjišče.
Današnjih uradnih slovesnosti v Franciji se namerava udeležiti 19 predsednikov držav in vlad, med njimi ameriški in ruski predsednik, britanska kraljica in nemška kanclerka ter bodoči ukrajinski predsednik.
Tako se bo danes po oceni zgodovinarke pokazalo, kdo je pravi zaveznik, kot se je že nekajkrat v preteklosti in tudi v sredo na Poljskem „ob obletnici prvih svobodnih volitev, kjer so se zbrali pomembni predstavniki evropskih držav in tudi ameriški predsednik Obama, Sloveniji pa se to očitno ni zdelo tako pomembno, ker predsednika tam ni bilo“. Slednje pa dokazuje, da se mora Slovenija iz boja v Normandiji še veliko naučiti, je prepričana Griesser Pečarjeva.
