Gozdne dobrine - pravica lastnikov gozdov!

| 19.06.2014, 07:59

Pod tem naslovom se je včeraj na Biotehniški fakulteti v Ljubljani odvijala okrogla miza, ki jo je pripravila Zveza lastnikov gozdov. Razpravljavci so se ustavili ob vprašanjih, ki se še posebej odpirajo po letošnji žledni ujmi in se dotikajo koriščenja nelesnih gozdnih dobrin.

Uvodni prispevek v okroglo mizo je pripravil Jože Pojbič iz Zveze lastnikov gozdov Slovenije. Opozoril je, da bo v naslednjih letih donosnost gozdov zaradi posledic žledoloma precej zmanjšana, zato bodo lastniki razmišljali tudi o tem, kako iz gozdov dobiti še kak dodaten dohodek.

Socialna funkcija gozdov prerašča v iskanje dodatnega zaslužka

A zaenkrat zakonodaja lastnikom omogoča le prepoved nabiranja kostanja, vse ostale gozdne dobrine so na voljo vsem. "Temu se reče socialna funkcija gozdov, ki pa prerašča v nekaj drugega. Zaradi rastoče brezposelnosti, vedno večje mobilnosti posameznikov in zaradi socialnih stisk ta funkcija prerašča v iskanje dodatnega zaslužka, v posel, ki gre mimo lastnikov gozdov in odnaša lastnikom precejšen del potencialnega dohodka," je opozoril Pojbič.

Latniki gozdov menijo, da postaja naval na njihove gozdove moteč - vse bolj so v gozdovih zaparkirane ceste, dovozne poti, obiskovalci gozda puščajo smeti, uničujejo gobe... "To so posledice tega, da je svobodno nabiranje nelesnih gozdnih dobrin dovoljeno vsem. Ker se iz gozdov odnaša precejšen del sicer dohodka lastnikov gozdov, smo prepričani, da je država z Zakonom o gozdovih pretirano posegla v lastninsko pravico. Gozdna lastnina je edina, ki ni prava lastnina," je izpostavil Pojbič.

Nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč ena od oblik osebnega dopolnilnega dela

Da je socialna funkcija dobro zamišljena kot sprostitev za ljudi, se strinjajo tudi lastniki gozdov, a opažajo, da je izkoriščanje gozdov postalo že posel, ki ga je na en način uzakonila tudi država. "Z zakonom o preprečevanju dela na črno omogoča v obliki osebnega dopolnilnega dela registracijo nabiranja gob in drugih gozdnih sadežev in prodajo. Tu se lahko registrirajo vsi, ne le lastniki gozdov, čeprav predpisi na področju gozdarstva in varstva gozdov predvidevajo, da se gobe nabira le za užitek, ne za prodajo," je še poudaril Pojbič.

Spomnil je na mnenje nekdanjega predsednika ustavnega sodišča Janeza Čebulja, ki je poudaril, da je treba ugotoviti sorazmernost posega v lastninsko pravico - če je nesorazmeren, gre za nedopusten poseg v lastninsko pravico.

Lastniki gozdov ne nasprotujejo prostemu dostopu v gozdove, nasprotujejo pa prostemu nabiralništvu za vse, ker bistveno zmanjšuje donose lastnine lastnikov gozdov. "Mogoče je čas za novo pobudo za ustavno presojo" je razmišljal Pojbič in opisal je tudi primer v okviru projekta Sylvamed v Brežicah, kjer so raziskovalci ugotovili, da je hektarski donos kostanjevih plodov v kostanjevem gozdu najmanj 1500 evrov na hektar, kostanjevega lesa pa 700 evrov letno. "Na 17 hektarjev veliki posesti je ob upoštevanju stroškov letni dohodek lesa okoli 2500 evrov, predvidoma najmanj 100 kilogramov gob po 15 evrov in 500 kilogramov kostanja po dva evra pa znese najmanj 2500 evrov izgubljenega prihodka zaradi rekreativnih nabiralcev," je še plastično opisal Pojbič.

Židan: Razprava o javnem interesu in pravica do lastništva v gozdu zelo zapletena

Minister za kmetijstvo in okolje, ki opravlja tekoče posle, Dejan Židan je v uvodnem nagovoru priznal, da je razprava o javnem interesu in pravici do lastništva v gozdu zelo zapletena, kako težka je, pa se je prepričal pred meseci, ko so skušali najti družbeno soglasje za kolesarjenje v gozdovih. Židan si želi čim več rešitev in javnih razprav s tega področja, ki bi jih potem lahko upoštevalo tudi ministrstvo. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič pa je v uvodnem nagovoru dejal dejal, da na Kmetijsko gozdarski zbornici podpirajo razpravo in da je okrogla miza pripravljena ob pravem času, saj se bo morala politika pred volitvami nujno opredeliti tudi do tega vprašanja.

Na okrogli mizi so udeleženci lahko slišali, kakšna je ureditev tega področja V Avstriji, Italiji in na Hrvaškem, Dragam Matjašič je predstavil ugotovitve mednarodnega projekta Sylvamed, ki je pod drobnogled vzel dobre prakse izkoriščanja nelesnih gozdnih dobrin na področju mediteranskih dežel, prof. Milan Šinko pa je pripravil teoretičen pogled na omejitve in priložnosti trženja gozdnih dobrin.