Kdor ljubi, vstaja iz groba dan za dnem

Slovenija | 06.05.2014, 10:39

Če je vstajenje kje potrebno, prav vsak dan znova, je to gotovo v odnosih, v sožitju in v osebnem življenju, je v zadnji oddaji Za sožitje spregovoril prof. dr. Jože Ramovš. Ljudje smo omahljivi in padamo v slabe odnose, v strah in tako smo dan za dnem ali teden za tednom, na tleh, spotaknemo se v jamo slabih odnosov z otroki, med seboj zakonci, tudi s sodelavci, kaj šele z drugimi. Jezusova Velika noč pa je, da Bog ljubi vse ljudi. Vsi smo njegovi otroci. Med nami ne bi smelo biti vojn in ločevanja.

Spreobrnjenje

»Ta tematika ni samo verska, je tudi za vsakdanje življenje«, pravi dr. Ramovš in nadaljuje: »Vstajanje iz groba slabih odnosov in iz nevere, je naša vsakdanja naloga. Podobno, kot vstajamo vsako jutro, se pretegnemo, uredimo, z zajtrkom in telovadbo poskrbimo zase, zato, da bi bili dlje zdravi. Tudi to je del vstajenja, telesno, duševno, duhovno. Seveda, naša osnovna tema mesečnih večernih pogovorov pa je sožitje, socialni odnosi, ki pa niso tako daleč od krščanstva, saj sta Jezus in tudi njegov najzvestejši učenec pod križem, Janez učila ljubezni. Kdor ljubi, ne more zgrešiti. Kdor ljubi, vstaja iz groba dan za dnem.«

Kaj nas najbolj ovira, »meče v grob«?

»Saj ne vem, kje naj začnem odgovarjati. Gotovo najbolj revščina, beda. Seveda te revščine ne moremo primerjati z bedo ljudi, ki jo živijo recimo v Afriki ali ponekod v Aziji in še marsikje. Mi smo še vedno med tistimi petimi, desetimi odstotki prebivalcev te Zemlje, ki živimo najbolj udobno. Vendar so tudi med nami ljudje, ki ne morejo imeti tistega, kar je v njihovem okolju človeku dostojno, hrane, toplote in podobno. Beda človeka ponižuje, ga vrže v socialni grob. Svet je za vse dovolj bogat, če bi človek bil človeku brat. Ljubezen je edino zdravilo proti bedi. Poglejte danes, izobrazbe je ogromno, vendar smo ljudje v tej nepošteni družbi, kakršno živimo, usmerjeni le v dobiček, a ta ni samo v glavah peščice najbogatejših, ta dobiček je v glavah nas vseh. Če nimamo pred očmi dobička, imamo vtis, da se ne splača delati. Nimamo veselja do ustvarjalnosti, do dela. Če pri vsakdanjem delu najdemo Božje veselje, tako kot Bog pri stvarjenju, ko je videl, da je dobro, imamo osnovo za vstajenje iz groba bede, malodušja. Delajmo z veseljem karkoli.«

Iz bede se lahko izkopljemo na dva načina, tako, da drug drugemu podamo roko, da delimo s tistimi, ki imajo manj. Drug način pa je v posnemanju Boga na nek način. Bog je s tem, ko je ustvaril svet, pokazal, da se moramo veseliti svojega dela, malih uspehov, ki jih doživljamo, recimo pri učenju, pri vsem.

Velika noč bo v našem življenju vsakič, ko bomo znali najti tisto, kar nas dviguje

»Vprašajmo se, kje smo ta trenutek najbolj na tleh, nekdo bo rekel, nimam veselja ali nimam službe, drugi, da je sam, nikomur ni mar zanj, tretji bo čutil krivico. Teh je danes mnogo. Svet je nepošten, dogajajo se neumnosti. Politika je nepoštena, vsepovsod v družbenih strukturah se dogajajo krivice, v gospodarstvu, v posvetnih strukturah in tudi v cerkvenih. Tisti, ki so bili najbolj poklicani za oznanjanje vstajenja, pravičnosti, so sicer z dobrim namenom, kovali zlatega teleta. Ko bo bogastva dovolj, bo zacvetela tudi pastorala. Pa ni. To bo odmevalo, vso generacijo. Sveto Pismo ves čas govori o porazih. Poglejmo Tomaža na velikonočno jutro in njegovo razočaranje. Tomaž, ki ni verjel, dokler se ni dotaknil Jezusovih ran, je zgled skeptičnega človeka, racionalista, kakršni smo danes, v sodobni Evropi, vsi. Za vso zgodovino je Tomaž tisti apostol, po katerem se iz svojih grobov dvigajo današnji ljudje. Grešimo in delamo napake prav vsi in si kopičimo krivdo. Krivde so danes velike, narodne, zgodovinske krivde. Koliko ljudi smo z vojnami uničili, pobili, ki so bili zelo duhovni, drugače sicer, pa vendar, recimo Indijanci. Kakšne krivice smo delali.« Tako je v zadnji, aprilski oddaji Za sožitje razlagal prof. dr. Jože Ramovš.

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, saj nas dr. Ramovš s svojimi razmišljanji dviga iz ustaljenega pogleda na sodobni svet. Kdor zmore gledati dlje in z razumevanjem ter sožitjem na vse, bo videl cilj. Ostali ostajamo v grobovih slabih odnosov.