Janša: Če te izberejo za tarčo, se aparat spravi nate
Slovenija
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je ob 26. obletnici procesa JBTZ pripravilo okroglo mizo o zlorabah sodstva za odstranjevanje političnih nasprotnikov v SFRJ. Nekdanji politični zaporniki so opozorili, da se pri nas tragična zgodovina ponavlja. Predsednik SDS Janez Janša je opozoril na nemoč posameznika, ki ga izberejo za tarčo.
Po Janševih besedah nekdanja SFRJ ni imela sodnega sistema, ki bi zagotavljal vladavino prava, ampak sistem, ki je predstavljal orodje za zaščito enopartijske oblasti. Tako so bile, denimo, kazni vnaprej določene, postopek pa je bil "zastavljen tako, da nekdo, ki je označen za nasprotnika režima, nima nikakršnih možnosti", je dejal.
Ugotavlja, da se podobno dogaja tudi danes, saj da če te izberejo za tarčo, se aparat spravi nate. Tako se po njegovih besedah 7. julija proti njemu in njegovemu odvetniku Franciju Matozu začenja "nov proces" zaradi domnevne razžalitve tožilke Branke Zobec Hrastar. To naj bi storila z ovadbo tožilke zaradi poneverbe dokazov v zadevi Patria, saj je zapisala, da je bilo neko elektronsko sporočilo poslano podjetju Patria, a ni bilo poslano, temveč samo shranjeno v osnutkih, pojasnjuje Janša.
Glede dela represivnih organov v preteklem režimu je Janša dejal, da nikjer ni bilo nobenega resnega procesa proti kršilcem človekovih pravic. Jugoslavija je imela po njegovih besedah najtrši komunistični režim v Evropi, saj je bilo glede na število prebivalcev pobitih, zaprtih in preverjanih največ ljudi; znotraj Jugoslavije pa je Slovenija daleč v ospredju. Strah pred resnico in pred tem, da bi se začela terjati odgovornost za množične zločine je po njegovem mnenju ogromen, zato se je tudi uničevalo arhive.
David Tasić, ki je bil skupaj z Janšo v procesu JBTZ, je ob tem omenil "paradoks, da nam gre v Sloveniji čedalje slabše, čedalje močnejši so glasovi, ki nas vračajo v preteklost". Kot pravi, nima nič proti simbolom v nekem zgodovinskem smislu, saj so ti del zgodovine, ne strinja pa se z njihovo uporabo v aktualni politiki. "Tu gre za zlorabo neke ideologije," je dejal. Dodal je, da demokratične sile pri nas niso imele nikoli dovolj moči, da bi premaknile nedemokratične.
Kot meni politični zapornik Zvonimir Čičak, komunizem predstavlja negacijo vseh civilizacijskih vrednot. V slovenskih pravnih strukturah po njegovem mnenju ne vlada vladavina prava, ampak politika. Ob tem je omenil tudi zadevo Patria, v kateri je bil obsojen Janša. A Janša je po njegovih besedah "samo vrh ledene gore". Čičak, ki je bil na demonstracijah v Ljubljani pred četrt stoletja, pravi, da bo danes v borbi za vladavino prava na slovenskih ulicah morda zopet potrebno nekaj podobnega.
O svoji izkušnji je spregovoril tudi kosovski pisatelj in politični zapornik Adem Demaci, ki je v zaporu preživel skoraj tri desetletja. Kot pravi, sistem sodstva v diktatorskih državah v bistvu ni obstajal, ampak je šlo zgolj za predstavo za javnost, v sodnih procesih pa so se posluževali prevar, da so lahko opravičili izrečene sodbe, s katerimi so preganjali nedolžne ljudi.
Tudi hrvaški politični zapornik Vladimir Šeks poudarja, da mnogo obsojenih ni izvršilo kaznivih dejanj, "njihov edini zločin je bil, da so se uprli diktaturi, težili k demokraciji in ljubili domovino". Po njegovih besedah se danes v Sloveniji ponavlja tragična zgodovina, ko je sodstvo politične nasprotnike odstranjevalo na represiven način. Ob tem je Janšo označil kot enega od arhitektov in strategov nastanka slovenske države, ki pa se ga z zlorabo sodstva skuša znova odstraniti.
