Papež na obisk v rimski župniji
Cerkev po svetu Petra Stopar
Papež Frančišek bo v tem mesecu opravil pastoralna obiska po rimskih župnijah. Danes bo obiskal cerkev sv. Stanislava v Rimu, ki je znana tudi kot cerkev Poljakov. 18. maja se bo odpravil še v marijansko svetišče Matere božje ljubezni, priljubljeno romarsko središče blizu Rima.
Cerkev sv. Stanislava je bila izvorno posvečena sv. Salvatoreju Pensilisu de Surracu in je omenjena v listinah iz leta 1174. Papež Gregor XIII. jo je dodelil kardinalu Osiu, ki jo je predelal leta 1582 in jo posvetil sv. Stanislavu. Od srednjeveške cerkve danes ni ostalo nič. Sedanjo je med letoma 1729 in 1735 zgradil arhitekt Francesco Ferrari. Leta 1982 je postala narodna župnija Poljakov v Rimu.
Poleg verskega središča, ki ohranja poljsko versko izročilo, predstavlja tudi kulturno središče, ki povezuje poljske priseljence. Župnijo je 13. maja 1979 obiskal sv. Janez Pavel II. Papež Frančišek bo Poljakom, ki se zbirajo v omenjeni župniji, gotovo spregovoril tudi o poljskem papežu, ki je bil nedavno slovesno razglašen za svetnika.
Čez dva tedna se bo sveti oče odpravil še v Marijansko svetišče, posvečeno Materi božje ljubezni, 12 kilometrov iz Rima. V njem je podoba Marije, ki sedi na prestolu, v naročju drži malega Jezusa, ob straneh sta angela, nad njo pa golob, simbol Svetega Duha, ki se spušča nanjo. Pred to podobo so pastirji, ki so preko zime pasli svoje črede v bližini ruševin, običajno hodili molit rožni venec.
Leta 1750 je bila na pobudo kardinala Carla Rezzonica, kasnejšega papeža Klemna XIII., zgrajena cerkev, kjer je osrednje mesto dobila Marijina podoba. Romanja in pobožnosti so v naslednjih letih in stoletjih vedno bolj naraščala. Svetišče je leta 1932 postalo župnija, župnik Umberto Terenzi je čez deset let ustanovil kongregacijo Hčere Matere božje ljubezni, pozneje pa še duhovnike oblate, ki od takrat skrbijo za svetišče.
Svetišče Matere božje ljubezni je trikrat obiskal sv. Janez Pavel II., enkrat pa je tja poromal tudi papež Benedikt XVI.
