Po potezi ustavnega sodišča glede referenduma o arhivih na vrsti odločanje o novem datumu
Slovenija
Državni zbor čaka odločanje o novem odloku z novim datumom izvedbe referenduma o arhivih, saj je ustavno sodišče razveljavilo odlok o referendumu o arhivski noveli. Poslanka SDS in prvopodpisana pod zahtevo za referendum Eva Irgl je z odločitvijo sodišča zadovoljna in si za nov datum želi 25. maj, v koaliciji pa so bili v odzivih večinoma kritični.
Ustavno sodišče je z razveljavitvijo odloka DZ naložilo, naj nov odlok z novim datumom izvedbe referenduma sprejme v sedmih dneh po objavi odločbe v uradnem listu.
Ustavni sodniki so soglasno ugotovili, da bi izpeljava referenduma 4. maja, torej konec prvomajskih praznikov, kot je bilo sprva predvideno, otežila učinkovito izvajanje pravice glasovanja na referendumu. V odločbi je sodišče zapisalo, da določitev datuma glasovanja sama po sebi pomeni ureditev načina uresničevanja volilne pravice, pri čemer mora zakonodajalec ravnati razumno oziroma tako, da te pravice ne omejuje. Sodišče je odgovorilo tudi na zatrjevanje DZ, da ni dobro mešati referendumske kampanje in kampanje za evropske volitve, in spomnilo na ustavno odločbo iz leta 1996, po kateri za istočasno glasovanje ni ovir.
Oceno ustavnosti odloka o razpisu referenduma so zahtevali predlagatelji referenduma, vključno s SDS. Menili so namreč, da bi bila izvedba referenduma 4. maja neracionalna in da bi bilo cenejše, če bi referendum potekal skupaj z evropskimi volitvami, 25. maja. To je tudi datum, ki ga bo Irglova sedaj zapisala v predlog odloka, ki ga bo vložila v DZ.
Sicer pa poslanka SDS meni, da je današnja odločitev ustavnega sodišča že druga zaušnica koaliciji in vladi Alenke Bratušek; prva je bila razveljavitev nepremičninskega davka.
Predsednik DZ Janko Veber je v odzivu na odločitev ustavnega sodišča ocenil, da je sodišče z odločbo le "legaliziralo" prejšnje zadržanje odloka. Veber se je zavzel za to, da DZ o novem datumu referenduma najde čim širše soglasje, obudil pa je tudi razmislek o morebitni določitvi referendumskega dne.
Po njegovem mnenju bodo že v petek stekla usklajevanja glede novega odloka. Naprej pričakuje pogovore v koaliciji, bo pa po njegovih besedah veljalo prisluhniti tudi vsem ostalim strankam, zato da dosežejo dogovor, ki bo sprejemljiv za veliko večino v parlamentu. Veber ni želel špekulirati o tem, ali bi referendum lahko bil že na 25. maj skupaj z evropskimi volitvami ali na kateri drugi dan. Je pa pojasnil, da začnejo roki za določitev datuma referenduma teči znova.
V koaliciji so bili v odzivih večinoma kritični. V poslanski skupini PS so se, kot so sporočili, "s presenečenjem in zaskrbljenostjo seznanili z odločbo ustavnega sodišča". Kot so zapisali, namreč ne gre namreč za prvi primer, ko je ustavno sodišče po njihovi oceni prekoračilo meje svojih pristojnosti in nedopustno prevzelo vlogo zakonodajalca ter kršilo načelo delitve oblasti.
Kritična sta bila tudi prvak SD Igor Lukšič in vodja poslancev stranke Matjaž Han. Sodišče je po njunem mnenju preseglo svojo vlogo, to je varstvo nad ustavno ureditvijo. Han je celo ocenil, da ustavno sodišče zadnje čase "deluje kot stolp v Pisi, ki ga malo vleče na desno".
Po mnenju prvaka DeSUS Karla Erjavca pa odločba glede na argument o tem, da ljudje potrebujejo dovolj časa, verjetno "nakazuje na to, da tudi 25. maj ne bi bil pravi datum, ker bi bile motnja evropske volitve". Tudi Lukšič in Han sta sicer menila, da bi bilo boljše, da določijo datum referenduma zunaj evropskih volitev, Han je omenil celo junij ali julij.
Vodja poslanske skupine DL Rihard Braniselj z odločbo ustavnega sodišča še ni bil podrobneje seznanjen, kljub temu pa je ocenil, da smo z njo dobili neko novo sodno prakso, ki se je bo treba v prihodnje držati.
Na odločitev ustavnega sodišča so se odzvali tudi na ministrstvu za kulturo. Po njihovem mnenju je sodišče potrdilo stališče DZ, da ima pri določanju datuma glasovanja široko polje proste presoje. Zapisali so še, da pričakujejo, da bo DZ določil datum, "ki bo odločanje o prihodnosti ločil od odločanja o preteklosti".
Na temo zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih so danes govorili tudi na pogovornem večeru, ki ga je v Ljubljani pripravil mestni odbor SDS. Ponovili so oceno, da arhivska novela s predvideno anonimizacijo na prefinjen način arhive zapira.
