Jaklič za Radio Ognjišče o evropski ustavi in primeru Patria
Slovenija | 28.03.2014, 20:50
S profesorjem dr. Klemenom Jakličem smo se v tokratni oddaji Spoznanje več, predsodek manj ustavili pri vprašanju, kaj je Slovenija oziroma njena ustava izgubila z vstopom v Evropsko unijo. „V zadnjih 50 letih je prav evropsko pravosodje ena glavnih gonilnih sil evropske integracije,“ je povedal. Govoril je še o primeru Patria. „Tudi če višje sodišče potrdi sodbo, verjamem, da bo ustavno sodišče to razveljavilo, če pa še ustavno sodišče ne, potem pa naši slovenski demokraciji lahko pomagata samo še Evropsko sodišče in Bog.“
Dr. Jaklič je dejal, da so države članice s prenosom nekaterih pristojnosti na Evropsko unijo marsikaj pridobile. „V močnejši in večji skupnosti, kjer imamo globalne težave, se je mogoče spopasti s temi novimi problemi, mogoče je vstopiti v sfere, v katere je bilo prej praktično nemogoče vstopiti neki majhni nacionalni državi, kako bo neka majhna država urejala vprašanje mednarodne politike ali pa zunanje politike, globalnega segrevanja ali pa okolja, torej zadev, ki se nas tičejo vseh enako … Iz tega vidika nacionalne države niso nič izgubile, ampak so kvečjemu pridobile,“ je povedal dr. Jaklič in dodal, da v teh primerih govorimo o tako imenovani „suverenosti plus“.
Sogovornik ne zagovarja pobud o Združenih državah Evropske unije. To bi po njegovem vodilo v prevladanje posameznikov. „Verjamem v to, da se tudi voditelji močnih držav pristno zavzemajo za človekovo dostojanstvo in za enakost človekovega dostojanstva v sferah, ki se tičejo nas vseh. Imajo polna usta, kako se zavzemajo za enakost in za človekovo dostojanstvo in za demokracijo. Ampak hkrati v praksi ohranjajo določene sfere, ki se tičejo nas vseh. Ta razkorak med idealom in prakso je tukaj, vendar ni na njih, da bodo to uvideli sami, to je na nas, šibkejših, da jim postavimo ogledalo.“
Evropska sodišča jemljejo človekovo dostojanstvo in demokracijo kot jedro evropske ustave, je opozoril dr. Jaklič in dodal, da če bi imeli na tem področju bolj določen temelj, „bi se lahko evropska sodišča sklicevala nanj in bi bila eden od motorjev pravičnega razvoja Evrope. To ne bi bilo nič novega. V zadnjih 50 letih je prav evropsko pravosodje ena glavnih gonilnih sil evropske integracije.“
V drugem delu oddaje je dr. Jaklič komentiral primer Patria. S poročilom o sojenju na prvi stopnji ter s predstavitvijo argumentov obrambe in tožilstva se je prejšnji teden končala pritožbena seja višjega sodišča v tej zadevi. Kot je bilo pričakovati, sodišče odločitve še ni sprejelo. „Dana je bila zaveza, kar slovenska javnost ve, s strani pravosodja in vlade, da bo pravosodje reševalo zadeve v treh mesecih, in to je, se mi zdi, edino pravilno in povsem mogoče. Tukaj pa vidimo, da se s tem rokom krepko zamuja,“ je povedal dr. Jaklič. „Meni se zdi to zelo problematično. Če smo namreč državljani kdaj v stanju, da moramo nekaj narediti do nekega roka, če ga zamudimo za tri minute z neko vlogo za nek govor na tožbo, je konec, primer izgubimo. Sodišče pa si tukaj vleče roke in postavlja svoje meje kar tako, čez palec. Mislim, da bi moralo sodišče pogledati primer znotraj teh rokov,“ je povedal in spomnil, da je imela obramba neprimerno manj časa za pritožbo. Kot drugo težavo v primeru Patria dr. Jaklič vidi, da je sodba pomaknjena v bližino evropskih volitev. „Mislim, da je to popolnoma neprimerno, ker vpliva na volivce, hočeš ali nočeš. Ali je bil to namen sodišča ali ne, je popolnoma nepomembno iz vidika demokracije, to vnaša nek element, ki izkrivlja demokratični proces. Mislim, da bi se moralo ali počakati ali pa bi se, kar bi bilo po moje prav, odločiti v roku treh mesecev in bi bilo še dovolj zgodaj, da do teh nevarnosti, anomalij za politični proces ne bi prihajalo.“
Kljub vsemu je dr. Jaklič pri primeru Patria optimist. „Moram povedati pošteno, da v ustavno sodišče verjamem bolj kot v redno sodstvo. Sam preučujem ustavnost in sem seznanjen z ustavnim diskurzom. To je drugačen diskurz kot ga vidim pri rednem slovenskem sodstvu. Ta vključuje večjo mero ustavne pravičnosti in iz tega vidika ustavnega diskurza sam vidim številne probleme pri tem primeru. Če vsaj eden pade, mislim, da pade vse, je vrnjeno nazaj v vnovično sojenje. Verjamem v ustavno sodišče. Tudi če višje sodišče potrdi sodbo, verjamem, da bo ustavno sodišče to razveljavilo, če pa še ustavno sodišče ne, potem pa naši slovenski demokraciji lahko pomagata samo še Evropsko sodišče in Bog.“
