Dr. Štuhec v oddaji Spoznanje več, predsodek manj
Slovenija Tanja Dominko
Papež Frančišek ima podobno karizmo, kot jo je imel papež Janez Pavel II, razlika, ki jo vidi dr. Ivan Štuhec, je predvsem ta, da papežu Frančišku pisanje ni najbolj ljubo, kar tudi sam prizna. „On ne sedi za mizo in ne piše enciklik in tudi, kot vemo, ni doktoriral, kar je za jezuita dokaj nenavadno. Njemu ne leži pisarna, papirji, ampak živ stik.“ Dr. Štuhec ob tem potegne vzporednico z Jezusom, ki prav tako sam ni ničesar zapisal, ampak so to počeli evangelisti.
„Zanimivo je, kako vsak človek s svojimi talenti in sposobnostmi, značajem daje pečat službi, kot je papeška. V tem letu smo to vsi čutili in smo na splošno naklonjeni temu stilu papeževanja.“ Štuhecu se zdi prav, da se stili spreminjajo, da papeška služba ni neki kalup. „Vidimo, da je lahko drugače, ko je, je bolj zanimivo, privlačno, kaže na življenjsko moč Cerkve, česar smo veseli.“
Papež Frančišek je ubral drugačno pot tudi pri odnosu Cerkve do razporočenih. Ni namreč trdo postavil svojega stališča in rekel: „Tako bo, kot sem rekel!“, ampak je odprt za dialog tudi z drugače mislečimi in „želi ´po jezuitsko´ razločevati duhove, da bo potem sprejel odločitev“. „V prihodnosti bomo najbrž deležni zanimivih razprav.“ Kot ugotavlja dr. Štuhec, za papeža Frančiška ne moremo reči, da ima neko svojo teologijo, sam namreč doslej ni pisal, da bi po tem prepoznali, kakšno smer zagovarja.
V javnosti in tudi medijih papež Frančišek uživa veliko naklonjenost, a vendar je takoj, ko se je Cerkvi postavil v bran – dejal je namreč, da je Cerkev kot institucija veliko naredila na področju boja proti spolnim zlorabam – naletel na kritike. „Samo takrat ga javno, laično novinarstvo podpira, ko gre na njihov mlin. Če se zavzame za svojo lastno inštitucijo, je pa narobe.“
Poleg prve obletnice papeža Frančiška v pogovoru z dr. Ivanom Štuhecem nismo mogli niti mimo prve obletnice vladanja Alenke Bratušek.Ministrska ekipa je v minulih dneh z velikim pompom, številnimi novinarskimi konferencami in samozavestjo praznovala eno leto vladanja. Veliko optimizma je bilo prisotnega, a dr. Štuhec dvomi, da jih kdo sploh še resno jemlje. Prej je bila Janševa vlada deležna številnih kritik, ker je zagovarjala varčevanje, zdaj „imamo namesto varčevanja zapravljanje, ki se kaže skozi zadolževanje države“. Zanimivo se mu zdi, da se ob tem celo hvalimo, da med vsemi evropskimi državami niti nismo najhuje zadolženi. „To seveda ni prava politika, vsak, ki jo bo nasledil, bo imel velike težave, da bo državo izpeljal iz te zadolženosti,“ je poudaril dr. Štuhec.
Na prijateljsko zaposlovanje znotraj javnega sektorja in na nizko delovno uspešnost bi se dr. Štuhec odzval z reelekcijo. „Dokler ne bomo celotnega javnega sektorja postavili na reelekcijo, ne bo konca klientelizma. Ker ko enkrat prideš v sistem, ki ti zagotavlja, da boš v njem do smrti, pride do tega, da je sistem pokvarjen do konca.“ Tako pa bi, kot pravi Štuhec, lahko zakon določal, da bi se vsakega zaposlenega na pet let preverjalo. „Tako imamo na univerzi. To ni samo selekcija, ampak tudi motivacija.“
Dotaknil se je tudi dogodkov znotraj Komisije za preprečevanje korupcije, ki je komajda začela z novim mandatom, pa se je že zamajala. Štuhec je dogajanje označil za cirkus.
