Jože BartoljJože Bartolj
Mark GazvodaMark Gazvoda
Helena KrižnikHelena Križnik

Marie Collins o komisiji za zaščito mladoletnih

Svet | 27.03.2014, 12:28 Marta Jerebič

Papež Frančišek je v komisijo za zaščito mladoletnih imenoval tudi žrtev spolne zlorabe s strani duhovnika, Irko Marie Collins. Ta je v pogovoru za ameriško katoliško agencijo CNS dejala, da bo veliko žrtev spolnih zlorab na novo vatikansko komisijo gledalo z zanimanjem, mnogi pa jo bodo odpisali kot zgolj potezo odnosov z javnostmi. Poudarila je, da se žrtve ne bodo zadovoljile zgolj z besedami ali obljubami, ampak morajo videti resnično spremembo.

Marie Collins je 60-ih letih prejšnjega stoletja kot 13-letno bolnico v bolnišnici Crumlin v Dublinu zlorabil kaplan. V pogovoru za CNS je dejala, da je njena prednostna naloga močna politika zaščite otrok po vsem svetu, ki bo obsegala sankcije za kateregakoli člana na položaju avtoritete, ki bi zanemarjal pravila. Dodala je, da je bilo preveč škofom, ki so ščitili duhovnike, ki so zlorabljali, dovoljeno, da so ostali na svojem mestu nekaznovani. »Rada bi poskrbela, da se spremni način, kako obravnavajo žrtve in njihove družine,« je dejala in dodala, da se je med drugim treba lotiti tudi kulturne drže znotraj Cerkve in zakonov, ki so zlorabo otrok opredeljevali bolj kot moralni spodrsljaj kot pa kaznivo dejanje. Irka se zavzema za večjo preglednost, saj je skrivnostnost preteklosti vodila v neznanske polomije.

Začetnih 8 članov komisije se bo lahko prosto odločilo, katera vprašanja bodo obravnavali, kako bodo delovali in kdo se bo pridružil komisiji, je za CNS še povedala Collinsova. Čeprav je komisija še v povojih, jo pojmuje kot tisto, ki bo dajala priporočila neposredno papežu Frančišku in ne bo komunicirala prek kakšnega vatikanskega urada.

Na vprašanje, koga še bi rada videla v komisiji, je dejala, da dublinskega nadškofa Diarmuida Martina, ker predstavlja šablono, kako je treba obravnavati zaščito otrok, pa tudi pomožnega škofa na Malti Charlesa Scicluna, ki je zares ukrepal, ko se je bilo treba spopasti z duhovniškimi spolnimi zlorabami. Srečala se je še z drugim članom komisije, bostonskim kardinalom Seanom P. O'Malleyem, ko je leta 2011 vodil vatikansko preiskavo dublinske nadškofije in jo je zelo nagovorila njegova odprtost in sposobnost za poslušanje. Delala je še z drugo članico komisije, baronico Sheilo Hollins, na simpoziju K ozdravitvi leta 2012 na papeški univerzi Gregoriana v Rimu. »Čutim, da sva zelo dobro sodelovali. Zalo je zavzeta v prid ranljivega odraslega in je na tem področju zelo strokovna. Veselim se sodelovanja s kardinalom Seanom in baronico Hollinsovo.«

Vendar pa Collinsova pravi, da jo je razočaralo, ko je slišala nedavne pripombe papeža Frančiška, ko je dejal, da nihče ni naredil več glede vprašanja spolnih zlorab otrok kot Cerkev, pa vendarle napadajo samo Cerkev. »Zdi se, da je zgrešil to, da hude jeze uperjene v katoliško Cerkev ni povzročilo dejstvo, da so v njenih vrstah zlorabitelji, ampak edinstven položaj, da so bili ljudje na položajih pripravljeni ščititi te zlorabitelje. To se je pokazalo od zasliševanja do zasliševanja po svetu,« je dejala. Povedala je, da mora nova vatikanska komisija spremeniti papeževo mnenje glede tega.

Na vprašanje, kaj pomeni, da je v komisiji žrtev, je Collinsova dejala, da so se v preteklosti žrtve bale in niso bile sposobne krotiti svoje upravičene jeze. Spet drugič so na preživele gledali kot na tiste, ki jih je mogoče pomiriti z besedami opravičila, vendar je to podcenjevalo škodo, narejeno življenju, bolečino in jezo ter žejo po pravici, ki jo čuti toliko žrtev. »V tem smislu je za Cerkev velik, a nujen korak, da je sprejela v komisijo tudi žrtev,« je pripomnila. Z njo je stik vzpostavilo že veliko žrtev in skupin žrtev z različnih koncev sveta. Večina je odgovorila pozitivno in želijo, da bi njihove posebne skrbi predstavila komisiji.

»Ostala sem katoličanka, vendar ne brez velike težave in prizadevanja,« je še povedala za CNS. »Bila so obdobja, ko je bilo nemogoče, da bi prakticirala vero. Skušala sem ločevati ustanovo Cerkve od vere. Moja vera v Boga ni nikoli omahovala. Imenovanje v komisijo glede tega ni nič spremenilo,« je še dejala Collinsova.

Svet, Cerkev po svetu
Ivanka Kržišnik dobro uro po smrti, z blaženim nasmeškom... (photo: Tomaž Sokol) Ivanka Kržišnik dobro uro po smrti, z blaženim nasmeškom... (photo: Tomaž Sokol)

Dostojanstveno slovo

Ob izteku lanskega leta, v tistih prazničnih dneh, ko si vzamemo čas za veselje, druženje in ustvarjanje načrtov, se je po dolgotrajni bolezni poslovila najina dobra prijateljica Ivanka.

p. Damjan Ristić (photo: Jaka Korenjak) p. Damjan Ristić (photo: Jaka Korenjak)

Globine: Je ateizem neke vrste vera? #videopodkast

»Razlika med ateistom in teistom je namreč ta - če je za ateista samo materialni pozitivni vzrok, je za teista potem še duhovni vzrok. Ateist živi samo v materialnem svetu, medtem ko teist živi ...