Ferenc: Pet let po odkritju Hude Jame žrtve še vedno v rudniku
Slovenija
Pet let po odkritju množičnega grobišča v opuščenem rudniku Huda Jama zgodovinar Mitja Ferenc ugotavlja, da so žrtve še vedno v rovu, da posmrtni ostanki izkopanih razpadajo v kostnici in da svojci še nimajo dostopa do rudnika, da bi prižgali svečo in položili cvetje. Izrazil je bojazen, da bo vse pozabljeno, če se ne bo začela sanacija.
Zgodovinar Mitja Ferenc je na okrogli mizi, ki jo je ob peti obletnici vstopa v rov sv. Barbare v Hudi Jami organiziral Študijski center za narodno spravo, najprej izrazil obžalovanje, ker se mize ni udeležil rudar Mehmedalija Alić, ki je za sodelovanje pri izkopavanjih posmrtnih ostankov v Hudi Jami v ponedeljek prejel medaljo za častno dejanje. Alić se je sodelovanju odpovedal iz osebnih razlogov.
Ferenc se je najprej ozrl v preteklost na leto 1990, ko je postal član vladne komisije, ki naj bi reševala vprašanja prikritih grobišč in izpostavil težave z izgradnjami simbolnih spomenikov v Kočevskem rogu in pod Krenom. Ob tem je spomnil, da je še več težav povzročala izgradnja spomenika na Teharjih, ki še danes ni do konca urejen, dostop do njega zaradi vandalizma pa omejen.
"Zato me na koncu ne vprašajte, kaj si mislim o rešitvi za spomenik sprave, ki naj bi stal sredi Ljubljane," pravi Ferenc. Prepričan je, da ne potrebujemo spomenikov, ampak "sočutje in razumevanje" za to, kar moramo kot majhen narod še postoriti, da ublažimo bolečine tistih, ki so po vojni izgubili svoje najdražje in za katerimi vse do leta 1990 niso smeli žalovati.
V nadaljevanju je Ferenc opozoril, da izkopani posmrtni ostanki zdaj ležijo v plastičnih zabojčkih v kostnici in razpadajo. Iz jaška pa je treba iznesti še preostale žrtve, ki jih je po oceni Ferenca še 2500.
Takšno stanje je po njegovem mnenju neustrezno, predvsem pa se boji, da bodo v naslednjih mesecih pregrade, ki preprečujejo, da bi kamenine padle na preostale posmrtne ostanke v jašku, dokončno onemogočile naslednjim generacijam iznos teh žrtev.
"Zato je potrebno nujno izvesti odločbo rudarske inšpekcije in zavarovati kraj vsaj za naslednjo generacijo, da bo lahko prišla do teh žrtev, ki še vedno ležijo na dnu jaška," poudarja Ferenc.
Poleg tega je treba, kot pravi, nadaljevati topografijo prikritih grobišč, jih raziskati, Hudo Jamo pa razglasiti za kulturni spomenik ter urediti in udejanjiti sporazume s tistimi državami, katerih vojaki in civilisti so umrli na slovenskem ozemlju.
Pri tem pa je najpomembnejše, da odločitve vsakokratnega resornega ministra ne bi vplivale na delo in nadaljevanje reševanja tovrstne problematike, ki "že četrt stoletja po demokratičnih spremembah še vedno teži dobršen del Slovencev", je še opozoril. Izrazil je upanje, da ob koncu leta država ne bo odvzela sredstev, namenjenih za sanacijo rudnika.
V razpravi pa je nekdanji pravosodni minister Lovro Šturm opozoril, da država s takšnim ravnanjem nenehno krši tudi ustavo oz. člen o osebnem dostojanstvu, ki je trajen in se nanaša tudi na pokojne.
Na okrogli mizi so predvajali film o Hudi Jami Mitje Ferenca iz leta 2011.
