Vesna Sever Borovnik
Marija bode v tempelj šla
Slovenija |
V katoliški cerkvi 2. februarja praznujemo praznik Jezusovega darovanja v templju, ki ga obhajamo 40 dni po božiču. Zato smo oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagod'te, času primerno, prepletali s svečniškimi kolednicami.
V ljudski pobožnosti svečnica predstavlja zadnji spomin na Jezusovo otroštvo, sklep božične dobe, ko se pospravijo jaslice in nehajo peti božične pesmi. Praznik pa je dobil ime, ker na ta dan, po stari navadi, po cerkvah blagoslavljajo sveče.
Na svečnico so bili ponekod na Slovenskem v navadi tudi koledniški obhodi. Viri poročajo, da svečniško koledovanje ni zelo staro in naj bi bilo mlajše od trikraljevskega. Razširjeno naj bi bilo na Štajerskem, Dolenjskem in v Podjuni na Koroškem. Sprva so koledovali le moški, kasneje so jih začele nadomeščati tudi ženske.
Po vsebini se svečniške kolednice naslanjajo bodisi na evangelijsko poročilo o Marijinem darovanju v templju in srečanju s Simeonom, ali modrujejo o pomenu in uporabi sveč v življenju ali častijo „Marijo svečansko“, nekatere pa vsebujejo še darovanjske kitice, kakršne poznamo iz novoletnih kolednic. Po slogu besedila zaostajajo za drugimi ljudskimi kolednicami in tudi koledniški obrazec je dostikrat okrnjen.
Svečniške kolednice so v oddaji zapeli pevci iz Tepanj, pevke z Destrnika, pevci iz Libelič, Katice iz Ljubljane, pevke iz Ložnice pri Makolah, Malčka Jelen in Lojzka Jezernik iz Šentilja pri Velenju, pevci iz Jesenic na Dolenjskem, Ragle iz Trebnjega, pevke iz Osluševcev, pevci iz Vitanja, pevke iz Gorišnice, pevke iz Lipovcev in pevci Pustrovžeki s Keblja.
