Eva Černe in Gregor Ravnik kot sveta Klara in sveti Frančišek Asiški | (foto: Janez Kotar)
Kratka ocena Muzikala Mir in dobro
Radijski utrip Jože Bartolj
Kratka ocena Muzikala Mir in dobro, ki so ga v nedeljo 18. novembra premierno uprizorili v domu sv. Antona na Viču v Ljubljani in želi obeležiti letošnjo 800 letnico smrti sv. Frančiška Asiškega.
Brez težav lahko zapišem, da nekatere predstave napolnijo oder, druge pa odprejo prostor nečemu, kar odneseš s seboj domov. Muzikal Mir in dobro, ki smo ga včeraj videli v Antonovem domu na Viču, zmore oboje. Iz župnijskega okolja je zrasel izjemen projekt, ki po avtorski moči, glasbeni podobi in prepričljivosti izvedbe močno presega običajne okvire župnijskih uprizoritev. Takšna predstava si zasluži veliko občinstvo in vesel sem, da ga bo že kmalu dobila na Gala koncertu Radia Ognjišče.
V jedru muzikala sta dramska zgodba in glasbena besedila Marjana Buniča, ki je Frančiškovo sporočilo Mir in dobro prevedel v jezik glasbenega gledališča. Ta nagovarja današnjega človeka, njegove dvome, hrepenenja in odnose, doda tudi kanček humorja. Besedila imajo vsebino, značaj in posluh za izgovorjeno ter zapeto besedo. Čeprav gre za scensko delo, ki v osnovi želi zabavati, pa je v njem prisotna tudi pristna duhovnost, ki nagovarja s človeško bližino. Prepričan pa sem, da lahko doseže tudi gledalca, ki v dvorano pride predvsem zaradi glasbe in gledališča. Bunič je v skoraj letu dni, kot je trajalo njegovo snovanje, ustvaril trdno avtorsko ogrodje, na katerem je lahko zaživel in se z njim poenotil celoten ansambel nastopajočih.
Izjemen je glasbeni prispevek Boštjana Grabnarja. Njegova glasba nosi pripoved, odpira čustva in daje besedam prostor, da zadihajo. V njej je dovolj širine za mogočen skupinski nastop in dovolj občutljivosti za osebno izpoved. Prav povezanost besedila in glasbe daje muzikalu prepričljivost: občutek imamo, da pesem nastopi prav tam, kjer beseda potrebuje še nekaj več.
Brez težav lahko zapišem, da nekatere predstave napolnijo oder, druge pa odprejo prostor nečemu, kar odneseš s seboj domov.
Gregor Ravnik, Eva Černe Avbelj, Žiga Bunič, Gaja Sorč, Bernard Šutič in drugi so pomembni nosilci kakovosti predstave. Njihova pevska moč in odrska prezenca dajeta uprizoritvi še dodatno samozavest. A posebno priznanje zaslužijo mladi iz viškega mladinskega zbora in nekateri gostje, ki so izjemno presenetili. Jan Feltrin kot Frenk, Lia Srečkovič Baša kot Špela, Diana Dominko kot Tina, Jernej Prah kot Miha in Žiga Pušenjak kot Niko so muzikalu dali dušo. Skupaj z ostalimi zboristi so pokazali neverjetno odrsko energijo, njihova iskrenost pa eden najmočnejših adutov večera. Ob njih se pokaže, koliko talenta lahko dozori tam, kjer mlade nekdo vzame resno in jim zaupa zahtevno nalogo. Tu bi izpostavil odlično koreografijo za katero je poskrbela Maša Vajda Andrejka, ki ni nikjer pretirana: gib ima svoj smisel, pomaga oblikovati odnose in povezuje skupino. Ob vseh izraznih sredstvih ostaja tudi dovolj prostora za človeka na odru. Prav ta mera kaže zrelost ustvarjalne ekipe. Navdihujoči so tudi scena za katero je poskrbel Stane Oražem in studio Epigram in kostumi za katere sta v izjemno kratkem času poskrbeli Martina Požar in Tadeja Pance. Skupaj ustvarjajo prepričljiv svet predstave ter podpirajo njeno pripoved.
Ob takšnem glasbeno gledališkem večeru mi misel nehote uide tudi čez mejo. Na Hrvaškem pripravljajo katoliške glasbene dogodke, kakršen je Progledaj srcem, ki v zagrebško Areno privabljajo množice. Pri nas primerljivo množično zbiranje publike ob sodobni duhovni glasbi žal nima takšnega razmaha. Razen festivala duhovne glasbe Ritem srca in mladih, ki se enkrat letno zberejo v Stični se ne moremo primerjati z našimi sosedi. Ampak vendar muzikal Mir in dobro vzbuja upanje, da bi se lahko začelo tudi nekaj takega. V nedeljo sta bili dve popolnoma polni župnijski predstavi prihajajo še javna generalka in dve predstavi v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma 28. in 29. novembra, za katere je na voljo le še nekaj kart. Prehod z viškega odra na največji oder osrednja kulturne hiše v Ljubljani in Sloveniji bo pomemben preizkus in zaslužena priložnost. Imamo torej avtorje, glasbenike, pevce in mlade, ki zmorejo. Zdaj potrebujejo le še dovolj široko odprta vrata. Naslov je muzikala Mir in dobro kaže na prislovično skromnost, ampak domet glasbeno scenskega dogodka, pa je izjemno velik.
