Odzivi na evtanazijo otrok v Belgiji
Svet Marjana Debevec
Belgijski poslanci so včeraj sprejeli novelo zakona o evtanaziji, s katero so evtanazijo razširili tudi na otroke. S tem je postala Belgija prva država na svetu, ki ne pozna evtanazije samo za odrasle, temveč tudi za otroke. S 86 glasovi podpore, 44 proti in 12 vzdržanimi je sprejem zakona v parlamentu pospremila grobna tišina. Nobenega ploskanja, zmagoslavja ali pa veselja. Tišino je zmotil samo vzklik državljana, ki je na balkonu za goste vstal in glasno zavpil »morilci«, takoj za tem pa ga je varnostna služba pospremila iz zgradbe.
Odločitev belgijskega parlamenta, da legalizira evtanazijo otrok je v Belgiji in svetu naletela večinoma na negativne in mešane komentarje. Tako je Alex Schadenberg, izvršni direktor Koalicije za preprečevanje evtanazije, sprejem omenjenega zakona pospremil z besedami, da gre za obliko zavračanja ljudi. »Belgija je že pred leti zavrgla starejše in bolnike, sedaj pa se je odločila, da bo zavrgla tudi otroke – še zlasti hudo bolne.« Schadenberg je tudi dejal, da namen zakona ni omejevanje trpljenja otrok, temveč razširitev družbenih skupin, ki jih je mogoče obsoditi na smrt in odstraniti.
Predlog novele Zakona o evtanaziji je leta 2012 pripravila socialistična stranka, s podporo liberalcev in ekologov. V zakonu so zapisali, da lahko zahtevajo evtanazijo tudi otroci mlajši od 18 let in to skupaj s privolitvijo svojih staršev. Ob tem pa so namenoma spregledali vprašanja strokovnjakov, kako bodo npr. bolni dojenčki izražali svoje soglasje k evtanaziji? Poslanci so s tem Zakon o evtanaziji iz leta 2002 razširili in odprli nov prostor številnih zlorab.
Zadnja poročila govorijo, da je bilo leta 2011 opravljenih 1.133 evtanazij. Leta 2012 pa že 25% več. Tragično je, da zdravniki 47% evtanazij, ki jih opravijo, ne sporočijo pristojnemu ministrstvu, čeprav jih k temu zavezuje zakon. Prav tako je pomenljiva informacija, da 32% evtanazij opravijo brez privolitve bolnikov (se pravi na željo svojcev oz. zdravnikov) in da evtanazijo bolnikov opravljajo tudi medicinske sestre, čeprav v zakonodaji piše, da lahko to storijo samo zdravniki.
Komisija ki izvaja nadzor nad evtanazijami v Belgiji, v svojih letnih poročilih poroča npr. o evtanaziji Nathana (44) ki se je rodil kot Nancy in kasneje spremenil spol. Nadalje o Ann G. ki je imela anoreksijo in jo je njen psihiater spolno izkoriščal. Prav tako so evtanazirali tudi dva gluha 45 let stara dvojčka, po imenu Mark & Eddy Verbessem, ki sta se soočila z diagnozo, da bosta postala gluha. Še preden sta postala gluha sta poiskala zdravnika, ki ju je 14.12.2012 evtanaziral v bolnici v mestu Jette (JET) v Belgiji. Evtanazirali so ju čeprav takrat nista še bila bolna in nista bila slepa. Ameriška zveza slepih in slabovidnih je takrat protestirala in v znak nestrinjanja izdala posebno peticijo. Omenjena komisija je poročala tudi o evtanaziji ljudi, ki so trpeli za depresijo.
Kakor koli že, vsem tem skupinam so poslanci včeraj dodali še otroke, za katere starši in družba ne bodo želeli več skrbeti. Tamkajšnji liberalni krogi so uzakonitev splava nadgradili s t.i. splavom po rojstvu, ko lahko starši skupaj z zdravniki odvzamejo življenje že rojenemu otroku in se na ta način izognejo finančnim izdatkom in t.i. trpljenju staršev.
Odločitev belgijskih poslancev bo še dolgo časa odmevala, v vsakemu izmed nas pa zastavlja vprašanje – kakšen je moj odnos do trpečih in evtanazije? Ali ima država pravico siliti zdravnike in zdravstvene delavce k državno odobrenemu uboju otrok? Ali je legitimno, da država varčuje tako, da spodbuja evtanazijo starejših, bolnih in otrok? Vsa ta vprašanja so pomembna in si moramo nanje odgovoriti, saj nas bodo tudi v Sloveniji v prihodnjih letih čakale podobne razprave.
