Zaupni telefon Samarijan pomaga številnim v stiskah
Slovenija
Na zaupni telefon Samarijan se je lani obrnilo več kot 27.000 ljudi. Večinoma gre za ljudi v duševni stiski, ki so sami ali pa s svojimi bližnjimi ne zmorejo deliti svojih težkih trenutkov. "Veliko naredimo že s tem, ko jih poslušamo," pravi Milena Jelen iz mariborske podružnice Društva zaupni telefon Samarijan, ki obeležuje 15 let delovanja.
Društvo zaupni telefon Samarijan je dosegljivo na brezplačni telefonski številki 116 123, in sicer 24 ur na dan vse dni v letu ob zagotovljeni anonimnosti. V 16 letih delovanja so opravili več kot 420.000 pogovorov.
Tretjino klicev predstavljajo ljudje s težavami v duševnem zdravju, desetina jih ima težave z zasvojenostjo, v večini primerov pa je po besedah supervizorke in mentorke prostovoljcev Jelenove v ozadju težav osamljenost. Največkrat se namreč na telefon Samarijan obrnejo samski, razvezani ali ovdoveli ljudje.
Večina jih je starih med 46 in 65 let, medtem ko je mladih, odkar deluje Telefon TOM Zveze prijateljev mladine, vedno manj. Med spoloma ni razlik. "Niso moške ali ženske težave, ampak so težave človeka. Včasih nas kdo pokliče tudi za šalo. A na žalost je teh šal vedno manj, vedno več je resnih primerov," je na današnji novinarski konferenci ob 15. obletnici odprtja podružnice Društva zaupni telefon Samarijan v Mariboru povedal podpredsednik društva Miran Rajšp.
Društvo ima sedež v Ljubljani, od leta 1999 ima podružnico v Mariboru. Od leta 2005 so prostovoljci na voljo še v Kopru, Kranju, Novem mestu, Trbovljah in na Ptuju. Ker stiske ljudi ne pojenjajo, bodo zelo veseli novih prostovoljcev.
"Klicoči ne ve za prostorske meje. Enostavno želi človeka na drugi strani, ki ima nekaj minut časa zanj in ga posluša," je pojasnila Jelenova. "Že samo s poslušanjem se veliko naredi, saj lahko tako človek zadevo, ki ga teži, premelje, namesto da jo zadržuje v sebi."
Po besedah dolgoletne prostovoljke Brigite Grbič človek s prostovoljskim delom za zaupni telefon Samarijan veliko naredi ne le za sočloveka ampak tudi zase. Vsak prostovoljec mora pred pričetkom dela skozi usposabljanje, ko se med drugim tudi poglobi vase. "Ko razumemo sebe, tudi lažje razumemo druge," pravi Jelenova.
