Otrok je bolan...
Dobro delo dobro dene Tanja Dominko
Pediatrična klinika, ki je svoja vrata odprla pred štirimi leti in pol, je videti prijazna stavba, a vendar večino staršev stisne pri srcu, če pomislijo, da bi moral njihov otrok tam preživeti nekaj dni. V njenih prostorih me je prijazno pozdravila namestnica strokovnega direktorja bolnišnice doc. dr. Anamarija Meglič, pediatrinja – nefrologinja, ki se v kliničnem in raziskovalnem delu ukvarja z diagnostiko in zdravljenjem obolenj sečil pri otrocih in mladostnikih. Kot je povedala, otroci tja večinoma pridejo za nekaj dni, približno tretjina pa je takih, ki so tam na dolgotrajnem zdravljenju. Gre za različne primere, za bolnike z rakom, ledvičnim odpovedovanjem, srčnimi težavami, skratka, otroci različnih starosti in diagnoz.
Starši se verjetno najprej vprašajo, ali bodo lahko ob svojem otroku vsako uro bivanja v bolnišnici. Doc. dr. Anamarija Meglič odgovarja, da to omogočijo, saj je v korist otroka. Starši lahko tam tudi prespijo, le da ležalniki niso najbolj udobni. Do šestega leta otrokove starosti doplačila za hrano in nočitev za enega od staršev niso potrebna, problem pa nastopi drugje. „Starši otroka sicer dobivajo plačano prenočitev in hrano, vendar ne dobijo bolniške za ta čas, ampak morajo koristiti dopust, kar se ves čas tepe z vsemi pravili. Če je otrok bolan, gotovo potrebuje starša, saj to pomaga pri njegovem okrevanju.“ Zelo redko pa se po njenih besedah zgodi, da starši otroka ne obiskujejo. Gre za izjemno redke primere, ko starši živijo v oddaljenih krajih, ali pa ko se bojijo za izgubo zaposlitve.
Tudi če otroci bivajo v bolnišnici, pa to ne pomeni, da jim ni treba „hoditi v šolo“. Bolnišnična šola ima v Ljubljani že dolgo tradicijo, več kot 50 let. Vodja šole je Tanja Bečan, ki je v pogovoru za naš radio povedala, da je pristop drugačen kot v običajni šoli. „Približno 70 odstotkov šolskega dela je individualnega. Večinoma poteka ob bolniški postelji, ker je narava bolezni ali zdravljenja taka, da se otroci ne smejo družiti. Vendar pa imamo tudi možnost manjših skupin, 4-6 otrok.“ Pouk v teh primerih poteka v ločenih prostorih, a je še vedno predznanje otrok tako različno, da je težko vsem naenkrat razlagati neko učno snov, zato „tabla“ skoraj nikoli ne pride na vrsto. Včasih se zgodi, da mora otrok razred tudi ponavljati, saj gre za tako zahtevno bolezen oziroma zdravljenja, da otrok ne zmore nobenega napredka.
Šola pa ni edina svetla točka dneva otrok, ki so na zdravljenju v bolnišnici. Dneve jim popestrijo dejavnosti, ki jih pripravijo vzgojiteljice bolnišničnega vrtca, obiskujejo jih prostovoljci, denimo Tačke pomagačke, Rdeči noski, tako da se jih veliko trudi, da bi skrajšali mučne trenutke malih nadebudnežev.
Tudi Radio Ognjišče bo nekomu v Pediatrični bolnišnici polepšal dan. Da dobro delo dobro dene, boste izvedeli, če boste danes spremljali naš program.
