p. Silvo Šinkovec
Temeljni pogoj za mir je pravičnost
Slovenija
Novo leto na Radiu Ognjišče znova prinaša sredine večere duhovnega razmišljanja z različnimi sogovorniki, v oddajah Radijska kateheza. Vsako prvo sredo v mesecu bo z nami tudi to leto jezuit p. Silvo Šinkovec. Na svetovni dan miru, prvega januarja, smo se že srečali z njim. Pogovor pa se je najprej vrtel okrog miru.
Kaj je mir?
Želimo si ga vsi, vendar velikokrat živimo prav v nasprotju z njim. Jezuit p. Silvo Šinkovec: „Bolj, kot razumemo mir, je pomembno, kaj čutimo in doživljamo. Vsak človek ve, da če je globoko v srcu mir, kako lepo je to. Težko je živeti mir, ker je svet poln nemira. Tudi naše misli begajo sem ter tja, močna čustva nas, v našem osebnem življenju, trgajo na eno in na drugo stran. Iz notranjega miru in notranjega spokoja vstopamo v odnose. Če pri sebi najdemo mir in spokojnost, se bo to gotovo kazalo tudi navzven. Zato je zelo pomembno, da se učimo notranjega reševanja sporov, da napetosti pomirimo najprej v svojem srcu in mislih, kajti le iz mojega notranjega miru bom lahko lažje prenašal pritiske okolice.“
Mir živim le, če je mir okrog mene
Če skrbimo za to, da vsak narod znotraj najde dovolj miru in da sam predeluje notranje napetosti, je potrebna velika stopnja duhovnega življenja. Biti mora dovolj ljudi, ki skrbijo za deželo, ki molijo za domovino. Potem bodo tudi politiki, gospodarstveniki, vsi, ki oblikujejo javno mnenje, lažje ustvarili neko smiselno in pravično družbo. Če ni pravičnosti, tudi miru ne bo. V državi bo mir, če imajo ljudje občutek, da lahko zaupajo.
Od vseh nas je odvisno, ali bo v naši deželi mir
Če bi vsak od nas zmolil vsaj en Oče naš na dan za mir, bi s tem naredili veliko za našo deželo. Silvo Šinkovec: „Življenje je samo po sebi negotovo, ne vemo, kako bo jutri. Tudi v letošnjem letu bo življenje prineslo veliko negotovosti. Zaradi tega nas je strah, ta pa nas vodi v hipne odzive. Ker sledimo svojim lastnim potrebam, smo hitro v konfliktu z drugimi ljudmi, ki imajo prav tako svoje potrebe. Vsi iščemo svojo gotovost in varnost. Zato je nujno, da najprej zaznavamo nemir v sebi, se vprašamo, katere potrebe nas ženejo, česa nas je strah in preden gremo v iskanje hitrih rešitev, se najprej ustavimo in se povežimo z božjim. Samo Bog je res rešitev v vseh okoliščinah. In to je tako tolažilno. Oče v tvoje roke se izročam. Naj se zgodi tvoja volja. Ta globoka vera je največje zdravilo za vsak nemir. Kajti to je odgovor na strah. Strah je tisto, kar me ves čas peha in bi me rado spravilo v agonijo. In seveda od tam hlastanje za trenutnimi in pogosto nepravilnimi rešitvami.“
