Koliko pisem prejme papež vsak dan?

Svet | 01.02.2014, 00:10 Marjana Debevec

Je tudi vam že kdaj prišlo na misel, da bi papežu napisali pismo? Znano je namreč, da sveti oče večkrat sam osebno pokliče ljudi, ki so se znašli v stiski in mu to pisno posredovali. Pretekli teden je na primer k sebi povabil brazilskega študenta in ga tudi spovedal. Treba pa je vedeti, da se Vatikan dobesedno utaplja v pismih papežu Frančišku. Več tisoč paketov, risb, pisem prispe vsak teden na Urad za papeževo korespondenco.

Omenjeni urad vodi duhovnik Giuliano Gallorini. Pripoveduje, kaj vse najde v pošti za papeža: mnogo je prošenj za nasvet v težavnem življenjskem položaju, vmes se najdejo pesmi, pa tudi čevlji.

'Pri prošnjah gre praviloma za priprošnjo in molitev. Zelo veliko pisem je povezanih z boleznimi ljudi. Ljudje prosijo za molitev za otroke, opisujejo tudi svoj gospodarsko težaven položaj. Prosijo za papeževo bližino v njihovem trpljenju, brezupnem položaju, za njegovo bližino v molitvi. Kolikor je mogoče, dostavljamo prošnje ustreznim uradom. Prošnje po gospodarski pomoči gredo na primer na škofijsko Karitas, da jo morejo preveriti in po potrebi takoj nekoliko pomagati.'

Ekipo za papeževo pošto sestavljajo poleg msgr. Gallorinija še sestra Anna in dve gospe. Najprej razdelijo pošto po jezikih, potem odprejo ovojnico in preberejo besedilo. Ogromnih kupov pošte namreč papež sam ne bi mogel nikoli prebrati. In katera pisma pridejo do njega?

'To se nekoliko bolj kočljivi primeri, na primer vprašanja vesti. V takšnem primeru pismo oddamo naprej papeževim tajnikom, da lahko pogleda sam. Papež to prebere in nam da kratka navodila, kako naj odgovorimo.'

Papež sicer ne odgovarja sam na vsa pisma, vsa pisma naslovljena nanj pa ljudje dobijo odgovor. Urad jih skuša pisati v slogu papeža Frančiška in odgovarjati v njegovem duhu.

'Ta pisma (moramo) brat bolj s srcem kakor z razumom; čutiti s trpljenjem, poskušati izraziti to, za kar tako zelo gre papežu: bližino, sočutje … Gre za slog sočutja, Kakor vedno pravi papež: Pastir mora živeti s čredo, z ovcami. Z njimi čutiti in živeti,' še pravi msgr. Gallorini.