Vatikan; Baziliki sv. Petra
Vatikansko sodišče vstopilo v 85. sodno leto
Svet
Preteklo soboto se je s slovesno sveto mašo uradno začelo 85. sodno leto vatikanskega sodišča. Sledilo je predavanje odvetnika Gian Piera Milana, t. i. promotorja pravičnosti. Le-ta je med drugim predstavil vse nedavne spremembe v vatikanskem pravu, dotične papeške dokumente in tudi dejavnosti vatikanskih sodnih organov v preteklem letu.
Poleg tega je spomnil, da nauk papeža Frančiška v aktualni krizi, ki ni le ekonomska, ampak tudi etična in antropološka, opozarja na posebno nalogo. Ta je izhajajoč iz osebe in človekovega dostojanstva osnovati pravila in strukture, ki bi bili skupni ter ki bi bili zmožni odstraniti razdelitve med ljudmi ter ublažiti obstoječe razlike. Milano je nato izpostavil odgovornosti, h katerim smo poklicani vsi. To so spodbujanje in izvajanje pravičnosti z resnico in ljubeznijo; prispevanje vsakogar po svojih zmožnostih k celostnemu človeškemu razvoju; varovati etično razsežnost dejavnosti in človeških odnosov. Delovati v zavesti tega in s to notranjo motivacijo pomeni dati svoj prispevek h gradnji miru.
Gian Piero Milano je nato spomnil tudi na zaslužnega papeža Benedikta XVI. Ta je pogosto poudaril nujnost varovanja resnice pravice. Gre za obvezo, ki je še toliko bolj nujna zaradi ponavljajočega ravnanja, ki škoduje javni in zasebni morali ter etičnemu čutu delovanja.
Vatikanski sodni organi imajo institucionalno značilnost, ki je edinstvena in neponovljiva. Po Milanovih besedah gre za stvarnost, ki v razčlenjenem kontekstu sodnih institucij in izkušenj izraža poteze cerkvene razsežnosti in obenem državne organizacije. Kljub tem posebnim značilnostim se odgovornosti vatikanskega sodnika v jedru ne razlikujejo od tistih, ki jih nosijo državni sodniki. Sodijo pa med najbolj delikatne in kompleksne odgovornosti človeške izkušnje.
Onstran specifičnosti normativnega gradiva, s katerim razpolaga, mora nekdo, ki je poklican k delu razsojanja, delovati v skladu s človeškimi načeli prej kot s sodnimi. Kot je zatrdil Milano, pravičnost namreč ne izhaja iz formalne popolnosti sistema in pravil, temveč bolj iz vrlin in poštenosti oseb, v prvi vrsti sodnikov. Nujna je torej posebna drža na intelektualni, moralni in deontološki ravni izvrševalcev. Spodbujanje pravičnosti zahteva prispevek pravičnih oseb. Tako je promotor pravičnosti sklenil svoje predavanje ob začetku novega sodnega leta vatikanskega sodišča.
