Intervju p. Lombardija s papeškim delegatom za Kristusove legionarje
Svet
V Rimu poteka generalni kapitelj Kristusovih legionarjev. O pripravi in ciljih ter pričakovanjih tega srečanja je v obširnem intervjuju, ki ga je za Radio Vatikan tokrat opravil generalni direktor, p. Federico Lombardi, več povedal papeški delegat, kardinal Velasio De Paolis. Namen intervjuja je bil predstaviti pot, ki je bila prehojena v zadnjih treh letih in pol, odkar je zaslužni papež Benedikt XVI. imenoval kardinala De Paolisa za posebnega papeškega delegata za Kristusove legionarje.
Kardinal spominja, da je njegovo imenovanje sledilo apostolskemu obisku, katerega namen je bilo razjasniti sporne dogodke, povezane z ustanoviteljem kongregacije. Ta obisk petih škofov se je sklenil s strogo obsodbo njegovega ravnanja. Naloga delegata je bila nato predvsem voditi prenovo Kristusovih legionarjev, s tem, da je lahko računal na pristno versko zavzetost velike večine njihovih članov. Prenova, kot nadaljuje kardinal De Paolis, je v glavnem zahtevala pregled konstitucij in zamenjavo predstojnikov. Da bi bila zares globoka in trajna, pa je bilo potrebno v to vključiti kar najširši krog članov v različnih provincah in skupnostih. Kar zadeva konstitucije so se ključni elementi prenove dotaknili vodstva in njegovega ravnanja v vodenju in življenju verske kongregacije.
Pomemben del prenove nato je bil premislek o "dediščini inštituta", kar pomeni o institucionalnih elementih, ki ga zaznamujejo in opredeljujejo v njegovi duhovni ter cerkveni naravi. Papeški delegat pravi, da se je pri tem pokazala poklicanost živeti skrivnost Jezusa, ki oznanja kraljestvo. In sicer z značilno duhovnostjo kraljevskega vidika Kristusa, ki vlada s križa in ki jo spremljata živa evharistična ter marijanska pobožnost in apostolska usmerjenost. Ta poklicanost se deli v specifične oblike za redovnike duhovnike, posvečene laike in laike. S tega vidika je zelo pomembno, kot poudarja kardinal De Paolis, ne gledati na Kristusove legionarje kot na osamljeno stvarnost, ampak kot na stvarnost, ki je vključena v širši kontekst gibanja Regnum Christi. V kakšnih oblikah, pa bo še potrebno opredeliti v prihodnje.
Kapitelj, ki se je ravno začel, bo razdeljen na tri dele. Glavni del bo posvečen "izpraševanju vesti" glede preteklosti, to je preverjanju prehojene poti, in sicer ne brez razsežnosti kesanja. Drugi del bo predstavljal imenovanje novih predstojnikov. V središču zadnjega dela kapitlja pa bo pregled konstitucij. Novo besedilo bo naknadno predstavljeno papežu, ki bo odločil glede njegove dokončne odobritve, še dodaja kardinal. Na koncu pojasnjuje tudi, da menjava pontifikata, do katere je prišlo v zadnjem letu, ni upočasnila začete poti. Papež Frančišek je bil z njo namreč pravočasno seznanjen in je tudi odobril njeno nadaljevanje, vključno s sklicem sedanjega kapitlja, na katerega se lahko gleda z zaupanjem, da bo prinesel zaželene sadove.
Vir: Radio Vatikan
