Poleti se bomo spomnili začetka prve svetovne vojne
Slovenija | 07.01.2014, 18:00
Letos bo minilo sto let od začetka prve svetovne vojne. Povod zanjo je bil atentat v Sarajevu 28. junija 1914. Vojna vseh vojn, kot so jo poimenovali takrat, je zahtevala približno devet milijonov žrtev na bojiščih in do 13 milijonov življenj civilistov. V več državah, tudi naši, ob obletnici načrtujejo različne spominske slovesnosti.
Avstro-Ogrska je štiri tedne po tem, ko sta pod streli mladega napadalca Gavrila Principa omahnila prestolonaslednik Franc Ferdinand in njegova soproga Zofija, napovedala vojno Srbiji. Začel se je spopad svetovnih razsežnosti, saj so vojne napovedi med različnimi evropskimi državami kar deževale. Prva svetovna vojna se je končala jeseni 1918 s kapitulacijo Nemčije in razpadom Avstro-Ogrske.
Dejanje Gavrila Principa je bilo zadnja posledica takratnih razmer na stari celini. Že pred prvo svetovno vojno sta se namreč oblikovala dva bloka držav: centralne sile so sestavljale Nemčija, Avstro-Ogrska in Italija, v antanto so sodile Velika Britanija, Francija in Rusija. Italija je ob začetku prve svetovne vojne razglasila nevtralnost, pozneje, točneje spomladi leta 1915, je s podpisom tako imenovanega londonskega sporazuma stopila na stran antantnih sil.
V prvi svetovni vojni je sodelovalo 36 od takratnih 54 držav. Med drugim je znana kot pozicijska vojna, zanjo so značilni spopadi na frontah. Potekali so na zahodni, vzhodni, balkanskem bojišču in italijanski fronti.
Na slovenskem narodnem ozemlju je znotraj slednje potekala soška fronta. Bila je prizorišče največjega spopada na gorskem območju v zgodovini človeštva in največji spopad na našem ozemlju sploh. Kako je prva svetovna vojna vplivala nanj? Zgodovinar Andrej Rahten pojasnjuje, da so posledice povezane s pariško mirovno konfernco, ki je sledila. "Ob upoštevanju zloglasnega londonskega pakta iz leta 1915 so na pariški mirovni konferenci pri slovenskem dosjeju obveljala dvojna merila. Zmagovite velesile iz obzira do Italije namreč niso dovolile referenduma za slovensko etnično ozemlje, ki si ga je hotela prisvojiti Italija, čeprav so ga delegati Kraljevine SHS zahtevali. In obratno: čeprav so jugoslovanski delegati nasprotovali plebiscitu na Koroškem, so zavezniki podprli Avstrijce in omogočili razpis plebiscita, ki se je za jugoslovansko stran končal s porazom," je povedal za Slovensko tiskovno agencijo.
V prvi svetovni vojni se je borilo približno 70 milijonov vojakov, devet milijonov jih je padlo. Med njimi je bilo skoraj 35 tisoč Slovencev, piše zgodovinar Renato Podbersič mlajši v letošnjem Mohorjevem koledarju. Velik smrtni davek, predvsem posredno, je prva svetovna vojna zahtevala tudi med civilisti, saj naj bi jih umrlo od 12 do 13 milijonov.
Podbersič tudi piše, da so imeli v času prve svetovne vojne pomembno vlogo duhovniki. Predvsem na podeželju so bili glavni posredniki novice o sarajevskem atentatu, zagotavljali so tudi duhovno oskrbo vojakom. Kot dodaja, so bili med vojaškimi kurati avstro-ogrske vojske številni slovenski duhovniki iz različnih škofij. Znali so namreč po več jezikov, lahko so se jih tudi hitro priučili. Med vso prvo svetovno vojno je bilo vpoklicanih približno 150 vojaških kuratov slovenskega rodu iz različnih škofij. Spopadi so zahtevali smrtni davek tudi med njimi.
