Cerkev Marije Kraljice na Blejskem otoku
Cerkev na Blejskem otoku med 45 najlepšimi cerkvami na svetu
| 02.01.2014, 07:48
Ameriški spletni portal USA Today je uvrstil cerkev Marije Kraljice na Blejskem otoku med 45 najlepših cerkva na svetu. V članku je sicer objavljena le fotogalerija slik najlepših cerkva, blejska pa se pojavi kot prva v tem seznamu.
Cerkev Marije Kraljice na Blejskem otoku
Izkopanine kažejo, da je krščanska cerkvica (kapela) na otoku eden izmed prvih bogoslužnih prostorov (8. stoletje, čas pokristjanjevanja) na slovenskem ozemlju, čeprav jo pisni viri omenjajo šele leta 1185. Izkopani temelji govore o vsaj šestih cerkvah na tem kraju.
Cerkev je bila od leta 1004 pod patronatom briksenških škofov z majhnimi izjemami do leta 1688, ko je prešla pod ljubljansko škofijo. Sedanja božjepotna cerkev v baročni predelavi je iz leta 1698 in ima nekaj gotskih prvin, gotski prezbiterij z odkritimi freskami. V letu 1666 so prizidali lopo, v letu 1655 stopnice do pristana s kapelico.
Freske v prezbiteriju datirajo v čas okoli leta 1470. Ohranjeni prizori na severni strani prikazujejo: oznanjenje materi Ani, srečanje Joahima in Ane pri Zlatih vratih, Marija v temlju, evharistični Kristus v spremstvu dveh angelov z orodji trpljenja. Na južni steni so freske: Marijino obiskanje, Jezusovo rojstvo, obrezovanje, delno ohranjeni freski darovanja v templju in Marijinega kronanja.
Ohranjen je gotski Marijin kip iz 15. stoletja. Glavni baročni oltar iz leta 1474 je vrh rezbarske umetnosti tistega časa: v niši je Marijin kip, ob niši cesar sv. Henrik II. in žena sv. Kunigunda. Stranski oltarji iz leta 1699 so iz črnega marmorja z intarzijami, izdelal jih je Mihael Kuss iz Ljubljane. Sočasno so nastale slike za te oltarje: sv. Marija Magdalena (njen je tudi baročni prostostoječi kip pred cerkvijo); sv. Blaž, sv. Ana (Layerjevo delo), kipi so delo Valentina Vrbnika. Izdelal je tudi angele na severnih stranskih oltarjih.
Orgle imajo slikovito pročelje iz leta 1639 (Pavel Rottemburger). Ogleda vredna je tudi baročna prižnica. V cerkvi je »zvon želja« iz leta 1534, ulit v Padovi. Tudi zvonik, ki stoji posebej, je doživel več prezidav, v njem pa so trije zvonovi. Bogoslužje in romarska dejavnost se po letu 1990 ponovno opravljata.
