VIDEO: Papež: Vsak krščen otrok je čudež vere
Svet
Obhajamo nedeljo Jezusovega krsta, s katero v Katoliški Cerkvi liturgično končujemo obdobje božičnega časa. Na ta dan se kristjani spominjamo začetka Jezusovega javnega delovanja, hkrati pa tudi svojega krsta. Praznično je bilo marsikje, med drugim v Vatikanu, kjer je papež Frančišek krstil 32 otrok. V opoldanskem nagovoru je med drugim spomnil, da je vsak rojeni otrok dar veselja in upanja.
Papež Frančišek je dopoldne daroval sveto mašo v Sikstinski kapeli. Ob tem je podelil zakrament svetega krsta 18-im deklicam in 14-im dečkom. Večinoma so bili novorojenčki zaposlenih v Vatikanu. Sveti oče je v kratki pridigi dejal, da so s svojimi nežnimi glasovi olepšali in popestrili evharistično daritev. Bogu se je zahvalil zanje in za vsako novo življenje. Obrnil se je tudi na starše in botre. "Vi ste tisti, ki posredujete vero. Vi imate dolžnost posredovati vero tem otrokom. Najlepša dediščina, ki jim jo boste pustili, je vera. Samo to. Danes na svoje domove ponesite to misel. Mi moramo biti tisti, ki posredujemo vero. Na to mislite. Vedno mislite na to, kako posredovati vero otrokom," je poudaril. Kot je dodal, gre pri krstu in posredovanju vere za najpomembnejšo verigo.
Papež Frančišek je svoje razmišljanje ob nedelji Jezusovega krsta nadaljeval tudi pred opoldansko molitvijo, ko je z okna vatikanske apostolske palače nagovoril zbrane na Trgu svetega Petra. Spomnil je, da je vsak rojeni otrok dar veselja in upanja, vsak otrok, ki je krščen, pa je po njegovih besedah čudež vere in praznik vse Božje družine.
Ob Jezusovem krstu so se odprla nebesa. Ta dogodek, ki se je ob reki Jordan zgodil pri Jezusovih tridesetih letih. Tako je papež Frančišek nedeljo Jezusovega krsta povezal z božičnim dogodkom in v obeh podčrtal skupno značilnost, ki je odprtje nebes. Če nebesa ostajajo zaprta, je obzorje našega življenja temno in brez upanja. Medtem pa nam je s praznovanjem Jezusovega rojstva vera znova okrepila gotovost, da so se nebesa odprla z Jezusovim prihodom na svet. Prihod Božjega Sina na svet pomeni začetek velikega časa usmiljenja potem, ko je greh nebesa zaprl, postavil pregrado med človeka in njegovega Stvarnika. Nato je sveti oče nadaljeval: "Z Jezusovim rojstvom se nebesa odprejo! Bog nam v Kristusu daje zagotovilo neuničljive ljubezni. Odkar se je druga Božja Oseba učlovečila, je torej mogoče videti nebo odprto. Videli so ga betlehemski pastirji, modri z Vzhoda, Janez Krstnik, Jezusovi apostoli, prvi mučenec sveti Štefan, ki je vzkliknil: „Nebesa vidim odprta!“ (Apd 7,56). To je možno tudi vsakemu izmed nas, če se pustimo osvojiti Božji ljubezni, ki nam je prvič podarjena pri krstu po Svetem Duhu." Papež Frančišek je ob tem prisrčno toplo povabil prav vse, naj se pustimo preplaviti Božji ljubezni, saj je nastopil veliki čas Božjega usmiljenja.
Papež Frančišek je nato pozornost pritegnil na dejstvo, da je Jezus tudi s svojim krstom pokazal solidarnost z ljudmi. Glas Boga Očeta ga v tem potrdi, saj ga je poslal na svet, da bi z ljudmi delil naš položaj, našo revščino. Podeliti z nekom nekaj od svojega, je pravi način ljubezni. Jezus se ne ločuje od nas, temveč nas ima za svoje brate in sestre ter z nami deli. In tako skupaj z Jezusom postajamo otroci Boga Očeta. Tu je razodetje in vir resnične ljubezni.
Ob koncu je sveti oče povabil k razmisleku o morebitni potrebi dodatne okrepitve medsebojne podelitve in ljubezni. Povprašal je, če se nam ne zdi, da vsi potrebujemo močnejšo ljubezen in to takšno, ki si naloži breme stiske in trpljenja bližnjega? Nato je s sebi lastno prepričljivostjo dodal zagotovilo, da naše življenje pridobi povsem novo barvitost, če se pustimo preplaviti tej Božji ljubezni! Pri tem naj nas vse podpira priprošnja Božje Matere.
