Božična voščila slovenskih škofov

Slovenija | 24.12.2013, 12:00

Slovenski škofje so v letošnjih božičnih voščilih vernikom poudarili marsikaj. Med drugim so povabili k služenju drugemu, sodelovanju, pospeševanju vsega dobrega in pravemu obhajanju praznikov, ki so pred nami.

Škof Glavan: Ljubezen in dobrota sta osnovna zakona krščanstva

Predsednik Slovenske škofovske konference, apostolski administrator ljubljanske nadškofije in novomeški škof Andrej Glavan je v svojem voščilu poudaril, da besede o bratstvu nikoli ne zvenijo bolj pristno kot ob božičnih praznikih, ko podoživljamo, kako je Božji Sin kot naš brat prišel na svet, da bi z nami delil tako polnost življenja kot tudi preizkušnje in trpljenje. "Ni dovolj, da ga občudujemo v tej ljubezni in v tem izničenju, niti ni dovolj, da ga molimo, ampak, da mu služimo v bratih in sestrah, s katerimi se je z učlovečenjem najtesneje povezal, kar je celo sam razglasil, ko je rekel, da storimo njemu, kar smo storili kateremu koli človeku, zlasti ubogim. S tem in predvsem z lastnim zgledom pozorne ljubezni in služenja ubogim, bolnim in vsem, ki jih je življenje postavilo na rob družbe, je razglasil ljubezen in dobroto za osnovni zakon krščanstva." Kot je še dodal škof Glavan, je Božji Sin, preden je odšel s tega sveta, posebej poudaril, da bo prav ta ljubezen razpoznavno znamenje kristjanov. "Učlovečena in uzakonjena Ljubezen, ki je v sveti božični noči zasijala z Jezusovim rojstvom, naj bi po nas razsvetlila ves svet, da bi se nikomur ne bilo treba več bati teme življenja." Škof Glavan nam je zaželel obnovljeno vero v to oznanilo božičnega praznika, v novem Gospodovem letu pa Božje varstvo, mir ter srečno izpolnitev čim več načrtov in želja, ki so po Božji volji.

Škof Lipovšek: Luč iz Betlehema naj nas razsvetli, da bomo uvideli in pospeševali, kar je dobro

Apostolski administrator mariborske nadškofije in celjski škof Stanislav Lipovšek je zapisal, da so v teh dneh številna znamenja na naši poti k resničnemu praznovanju in srečanju z božično skrivnostjo izraz človekovega hrepenenja po luči, miru, dobroti, sreči in veselju. Prepričan je, da v tem času na nas močneje sije luč vere in nas vabi k duhovni prenovi. Če kdaj, tako škof Lipovšek, potem luč in moč, ki prihajata iz jaslic, potrebujemo danes, ko nas skrbi in vznemirja toliko stvari. "Doma in po svetu še vedno čutimo preteče lovke gospodarske, socialne in moralne krize. Vsem tegobam se pridružujejo še težave znotraj Cerkve, še posebej v mariborski nadškofiji, ko smo v odnosu do materialnih dobrin premalo upoštevali evangelij in zdaj nosimo posledice tega zgrešenega dogajanja," je dodal škof Lipovšek. Prav zato po njegovem še posebej potrebujemo luč, ki prihaja iz Betlehema in razsvetljuje ves svet. "Naj razsvetli tudi nas, da bomo uvideli, sodelovali in pospeševali vse, kar se dobrega dogaja na ekonomsko-socialnem področju, v kulturi in znanosti in še posebej na verskem področju," je poudaril škof Lipovšek. Obenem se je zahvalil sodelavcem in vernikom za molitve. Zaželel je, naj milost in mir Novorojenega Odrešenika napolnita naša srca z novo lučjo in močjo za pot, ki je pred nami, za blagoslovljene in vesele božične praznike ter srečno novo leto.

Škof Bizjak: Božič ne pride tako, da bi zbijal pozornost, ampak na skrivaj

Koprski škof Jurij Bizjak je pred prazniki opozoril, da pravi in resnični božič ne pride tako, da bi zbujal pozornost, ampak na skrivaj in potihoma. "Nekako po prstih. Kakor prihajajo tisti, ki pripravljajo presenečenje. Ustavlja se pred vrati naših domov in naših src in nam tudi letos prinaša veselo novico in preprosto sporočilo: Resnični napredek nikoli ni v gospodarski in v gmotni rasti, resnični napredek je vedno v kulturni in v duhovni rasti!" Povabil nas je, naj prisluhnemo mnogoteremu glasu božičnega sporočila in naj nam sprejeta Beseda vsem daje moč, da bomo vedno bolj Božji otroci. Zaželel je tudi blagoslovljeno prihajajoče novo leto.

Škof Štumpf: Če bomo Bogu dovolili, da hodi z nami, bo božič postal naš vsakdanjik

Murskosoboški škof Peter Štumpf je spomnil, da Bog ne ločuje med pravičnimi in nepravičnimi, med dobrimi in slabimi, med svetniki in grešniki. On je z vsemi. A težava je, tako škof Štumpf, da mi nismo vedno z Bogom, da ga iščemo na napačnih krajih in ob nepravem času. "Kličemo ga, ko nam gre kaj narobe, a pozabljamo nanj, ko bi se mu morali zahvaliti. Skoraj vedno ga iščemo zunaj nas - v umetnosti, glasbi, filozofiji, naravi in še marsikje. Toda Bog je v nas. Bog nam je bolj blizu, kot smo si lahko blizu mi sami. Strah nas je iskati Boga v sebi, ker bi ga odkrili. In če se to zgodi, se v življenju vse spremeni. Sprememb pa se bojimo." Škof Štumpf se sprašuje, kje je ob vsem prazničnem blišču božič. Po njegovem tam, kjer Dete v jaslih postane Bog našega življenja in našega vsakdana, kjer od svojega preobilja delimo s tistimi, ki so v revščini. Dar božiča je, tako škof Štumpf, na vse gledati z očmi Boga. "Vsi bodo praznovali božič, toda samo nekateri na krščanski način - tisti, ki verujemo, da je božič prihod Boga na ta svet, da bi ostal v nas. Božična vera je dar in napor. Dar zato, ker je milost. Napor zato, ker je osebno prizadevanje najti Boga." Če bomo Bogu dovolili, da hodi z nami, bo božič postal naš vsakdanjik. Škof Štumpf v svojem voščilu želi, da bi se nam zgodilo prav to.

Viri: Katoliška Cerkev