Slovenska prestolnica Ljubljana
Slamnate jaslice v Ljubljani sporočajo: Tudi v preprostosti je nekaj lepega
Številna slovenska mesta decembra praznično zažarijo. Prestolnica pri tem ni nikakršna izjema. Letos v Ljubljani ni večjih novosti, izjema so le unikatne slamnate jaslice v naravni velikosti, ki so postavljene pred Zoisovo palačo v starem delu mesta. Za to je poskrbelo Društvo jasličarjev Anton Kravanja iz Stožic.
Predsednik društva Jože Jurkovič je za naš radio povedal, da je pred leti v svoji župniji Ljubljana - Stožice predstavil idejo o jaslicah, ki bi bile postavljene zunaj in bi širši javnosti sporočale, da je v preprostosti nekaj lepega. Povezal se je z Antonom Kravanjo iz Tolmina, dogovorila sta se, da bo iz slame izdelal figure. "V dveh urah sva vzpostavila lep stik in rekel mi je: Pripelji tisti dve bali slame, tri ovce ti bom pa že naredil," nam je spomine na tisti čas zaupal Jurkovič. Kravanja je figure izdeloval pol leta. "Za eno veliko figuro Marije, treh kraljev, pastirjev je na primer potreboval 8.500 vbodov z iglo."
Slamnate jaslice so bile leta 2010 in 2011 postavljene pred župnijsko cerkvijo Svetega Duha v ljubljanskih Stožicah, lani so krasile stolno cerkev Janeza Krstnika v Mariboru, saj je to mesto takrat dihalo s projektom Evropska prestolnica kulture. Jurkovičeva velika želja je bila, da bi slamnate jaslice sprejeli tudi v središču slovenskega glavnega mesta. Letos so ga tamkajšnje oblasti le slišale. "Letos sem čakal v vrsti in dočakal sprejem pri pristojnih. Odšel sem v prepričanju, da se ne bo zgodilo nič. A po desetih dneh so me poklicali in začeli smo se pogovarjati." Ob tem je poudaril, da je bilo za postavitev jaslic zelo malo časa. "Zadnjo potrditev mesta smo dobili 13. novembra, jaslice so morale biti postavljene do 3. decembra. Mesto nam daje vedeti, da nas, ne, kot pravi, podpira, ampak tolerira."
Kljub temu so po Jurkovičevih besedah v društvu hvaležni, saj so odzivi pozitivni. "Vsi, ki gredo mimo, enodušno pozdravljajo to pridobitev." Slamnate jaslice bodo na Bregu v Ljubljani stale do praznika Svetih treh kraljev. "Osnovna želja je, da bi vsakdo, ki gre tam mimo, začutil, da je tudi v njemu košček sreče in je tudi sam sposoben osrečiti drugega. To je tudi aktualni odgovor na položaj, v katerem smo," je prepričan Jurkovič.
