Naš gost - dr. Jože Bavcon
Slovenija
Avtorja knjige Naše rastline, dr. Jožeta Bavcona, smo povabili v oddajo Naš gost. Je direktor Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Rastline so bile njegove igrače, preden je šel v osnovno šolo, je že zasadil svoj okrasni vrtiček. Ciklame, zvončki in še mnogo pomladnega se je našlo v njegovem vrtu. Ko je v naravi zaradi košnje kje obležala mlada smreka, jo je vsadil v svoj vrtni kotiček. Igral sem se z rastlinami in to počnem še danes, je pripovedoval v pogovoru.
Zanimajo ga avtohtone rastline
Dr. Jože Bavcon: „Vedno so me najbolj zanimale rastline iz narave. Imel sem veliko idejo, da bi imel zbirko kaktusov. Toda vsega se pač ni dalo. Lepoto narave sem skušal prenesti v svoj mali vrtni kotiček. Ob tem sem se učil dela z rastlinami. Poskušanje, gledanje, opazovanje, na osnovi tega se ob rastlinah največ naučimo. Težava je v tem, da smo izgubili prvobitno znanje o rastlinah. Že če pogledamo učbenike iz biologije, ki jih uporabljajo naši otroci v šolah, in jih primerjamo z učbeniki izpred nekaj desetletij nazaj, vidimo, da so povsem drugačni. Tudi biologija je šla v povsem drugo smer. Pa morda to ni najboljše, ker o svetu, ki nas obdaja, skoraj nič več ne vemo."
Preveč abstrakcije, oddaljenih vsebin v šolah
Dr. Jože Bavcon: „V šoli se preveč učijo o abstraktnem svetu, to je za otroke pretežka tema in zaradi tega izgubijo zanimanje in voljo za biologijo, sploh za življenje v naravi. Narava je stalna neznanka, kjer ni podnapisov. Treba jo je samo spremljati, opazovati. Mi pa tega ne počnemo več in zato tudi izgubljamo znanje in celovit odnos do narave. Ne samo v mestu, tudi na vasi, se je izgubilo to znanje, izgubljajo se zgodbe o rastlinah, vedenje o uporabi rastlin in tudi znanje, kako se kaj pridela."
V Slavi vojvodine Kranjske se je pela slava o raznolikosti naše dežele
Dr. Jože Bavcon: „Že Vajkard Valvasor je v svojem znamenitem delu Slava vojvodine Krajnske zapisal, da je rastlinstvo in živalstvo, ta svet, ki ga imamo tu, premalo znan širši Evropi. In še vedno lahko to trdimo. Po več kot dvesto letih, odkar je bil ustanovljen Botanični vrt v Ljubljani, še vedno domovinsko floro in njeno pestrost, bolj cenijo na tujem kot pri nas doma. V tujini ob predstavitvi rastlin iz našega vrta, le te žanjejo veliko zanimanja. So bolj cenjene kot doma. Škoda, ker bi, če drugega ne, v teh časih, ko mnogi težje pridejo do hrane za osnovno preživetje, lahko marsikaj posadili sami, pridelali svojo zelenjavo. Pa čeprav na okenskih policah svojih domov.“
