Pogovor o: gospodarstveniki o ukrepih vlade

Slovenija 14. 11. 2013, 13:15 Tanja Dominko

V gospodarstvu ni problem le v krizi, ki se je iz sveta preselila tudi k nam, ampak v nizki podjetniški kulturi. To je bila ena od misli, ki smo jo slišali v oddaji Pogovor o, v kateri smo včeraj gostili različna imena iz sveta gospodarstva: Matejo Mikec iz Interseroha, dr. Katerino Čeh iz Animacela, Antona Sedeljšaka iz podjetja SAM Domžale, magistra Mitja Terčeta iz Elektra Celje Energije in Dragana Šibanca iz podjetja PSD prevajalske storitve.

Potem ko smo v prvem delu od sogovornikov izvedeli, kaj počno in besedo dve o podjetjih, iz katerih prihajajo, smo se v drugem delu posvetili predvsem aktualnim razmeram. Sogovorniki so bili vsi po vrsti kritični tako do ukrepov vlade, kot tudi do podjetniškega duha, ki je v Sloveniji na izrazito nizki ravni. Med drugim tudi zato, ker je zasebno podjetništvo še razmeroma mlada panoga. Direktorica Interseroha Mateja Mikec je med drugim tudi solastnica družinskega podjetja, ki je izrazito izvozno naravnano, predvsem osredotočeno na avstrijski trg, kjer tudi ustanavljajo podružnico. Kako vidi razliko med nami in Avstrijo in kje so razlogi zanjo? „V tem času, ko smo se mi šli eksperiment samoupravnega socializma, so tam gojili podjetniško kulturo. Ključ te podjetniške kulture je lastna odgovornost za svojo prihodnost, ki temelji na odprti in transparentni tekmovalnosti na trgu.“

Podjetniške kulture se ne naučiš v šoli, je način razmišljanja, to so vrednote, meni Mikčeva. Pri nas se te podjetniške kulture šele učimo. Problem, ki ga Mikčeva vidi pri nas, je tudi naslednji: „V Sloveniji imamo zelo čudno navado, vsi drug drugemu zbijamo cene, namesto da bi dve podjetji stremeli k skupnemu cilju, da bi imeli ob nekih normalnih nabavnih cenah dobre prodajne cene. In da se lahko dve podjetji združita in napredujeta tako v inovativnem razvoju kot na trgu.“

Anton Sedeljšak, lastnik in prokurist podjetja SAM Domžale, je podjetje ustanovil pred 22-imi leti, vanj je vložil vse, kar je imel, in še vedno vlaga. Navajen je trdo delati, se odpovedovati dopustu in dragim igračkam v podobi jaht in dragih avtomobilov. Prihod krize je njihov prihodke zmanjšal za 60 odstotkov, a so zmogli ta šok tudi brez odpuščanja in predvsem brez tarnanja, kako je hudo. Se pa opazi, da kupna moč pada, pravi. Tudi zaradi dviga DDV-ja. „Država mora davke pobrati, čeprav če bi vprašali mene osebno, bi rekel, da je treba znižati davke, ampak jih pobrati vsem. Še vedno je ogromno črnega trga.“ Pravna država tukaj ne deluje, sklene lastnik podjetja SAM Domžale.

Kako se razmere, ki niso rožnate, kažejo v Elektru Celje? Kot je povedal direktor Mitja Terče, opažajo zamude pri plačilih, manjšo porabo, prošnje za odlog plačil. Dodatno obremenjevanje z davki bo po njegovem mnenju potrošnjo še zmanjšalo. Ob tem Terče poudarja: „Vsi v gospodarstvu si želimo, da bi imeli enostavne zakone, ki dolgo veljajo, ki so pregledni in nimajo tisoč in ene izjeme. Še pravniki jih ne poznajo. Številna slovenska podjetja so našla odlične poslovne modele, povsod po Sloveniji najdete čudovita izvozna podjetja, ki so vrhunska. Dajte nam nižjo davčno obremenitev in transparentne pogoje, da bomo lahko delali. Verjamem, da smo sposobni, da lahko prehitimo tudi Švico."

Tudi Dragan Šibanc, direktor podjetja PSD prevajalske storitve, opaža, da se jim naročila zmanjšujejo, saj so veliko sodelovali ravno z gradbenim sektorjem, ki krizo močno občuti. „Pri letnem prometu se nam sicer ne pozna, pozna pa se, da smo odvisni od javnega sektorja in od pešanja gospodarstva, zlasti gradbenega sektorja. Tudi za Hypo banko smo prevajali velike projekte. Zdaj so ti praktično nemogoči.“

Hkrati pa Šibanc obsoja zakonodajo, ki je neživljenjska in mnoga podjetja dobesedno sili, da bodo bodisi končala z delom bodisi se odselila v tujino.

Direktorica podjetja Animacel, ki se ukvarja z zdravljenjem živali z matičnimi celicami, dr. Katerina Čeh, pravi, da so v tujino odšli že prenekateri njeni kolegi, vendar sama razmišlja drugače. „Če bomo vsi odšli, kdo bo še ostal? Moja je želja je ostati tukaj in delati tukaj. Slovenija je za nas sicer premajhna, je pa naša želja, da naše znanje ponesemo v svet, kjer nas bodo poznali po tem, da znamo nekaj narediti in to narediti dobro.“

In nasvet naših sogovornikov vladi? Čim bolj naj oklesti državno upravo, da bo ta postala učinkovita, zakoni realni, pravna država naj deluje, podjetja in posamezniki pa naj se končno naučijo držati dogovorov in obuditi plačilno disciplino od mrtvih.

Ponovitvi Pogovora o lahko prisluhnete nocoj opolnoči, lahko pa jo poiščete tudi v našem spletnem audio arhivu.