Proračun 2014: milijardni primanjkljaj?
Slovenija
Poslance državnega zbora čaka pestra izredna seja, na kateri bodo obravnavali spremembe proračuna za prihodnji dve leti, sprejeti pa nameravajo tudi „sporni“ zakon o davku na nepremičnine. Pobudniki peticije proti predlaganemu davku bodo pred jutrišnjo sejo Janku Vebru predali zbrane podpise. Z odločanjem o proračunu se bodo poslanci izrekli tudi o zaupnici premierki Alenki Bratušek. Opozicija je do proračuna ostra. Meni, da z zviševanjem davkov Slovenija ne more izplavati iz krize.
Odbor za finance je v soboto kot zadnje izmed parlamentarnih delovnih teles le podprl spremembe proračuna za leto 2014. Vlada načrtuje, da bo Slovenija porabila 9,6 milijarde evrov in da se bo - tudi zaradi dviga davkov in uvedbe novih - v blagajno nateklo 8,6 milijarde prihodkov. Po mnenju opozicije je proračun nestvaren, zato ga ne bodo podprli.
Vlada je že sprejela nekatere ukrepe za povečanje prihodkov - z letošnjim 1. julijem se je za dve oz. eno odstotno točko zvišal DDV -, dodatno pa je finančni minister Uroš Čufer spomnil na davek na nepremičnine, ki bo predvidoma uveljavljen 1. januarja 2014. Poleg obdavčitve nepremičnin je med glavnimi viri proračuna izpostavil še davek od dohodkov pravnih oseb, DDV ter ukrepe proti sivi ekonomiji. O zadnjih je dejal, da se morajo na tem področju stvari občutno pomakniti naprej.
SDS proti predlaganemu proračunu
"Tak proračun Slovenije ne bo pripeljal iz krize," je na seji odbora izpostavil Andrej Šircelj (SDS). V njem namreč ni ukrepov, ki bi gospodarstvo spravili na zeleno vejo, ga razdolžili in naredilo insolvenčne postopke učinkovitejše, je dejal. Vključuje le ukrepe za dodatno obdavčitev tako prebivalcev kot podjetij, a takšna ekonomska politika po njegovih besedah vodi v bedo.
V letu 2014 se bo lahko država za potrebe izvrševanja proračuna zadolžila za blizu 4,9 milijarde evrov, v letu 2015 pa za do 2,7 milijarde evrov. Poleg tega pa se bo lahko za določene potrebe še dodatno zadolžila, denimo za odkupovanje lastnih dolžniških vrednostnih papirjev in krepitev stabilnosti bank, s tem pa lahko skupni znesek zadolžitve kaj hitro doseže deset milijard evrov, je opozoril.
Manj denarja za občine
Sredstva za sofinanciranje investicij občinam so se znižala že z varčevalnim zakonom, glede na javnofinančni položaj pa jih je treba znižati še bolj oz. jih v letu 2015 ukiniti. Za te namene v državnem proračunu ni mogoče zagotoviti sredstev, v predlogu zakona pojasnjuje vlada. Znižuje se tudi višina povprečnine, ki občinam pripada od dohodnine. V opoziciji so oporekali, da želi vlada uničiti slovensko podeželje. "To je dokaz, da želite ukiniti manjše občine, saj se jim jemlje več denarja na prebivalca kot velikim," je znižanje sredstev za sofinanciranje investicij občinam komentirala Sonja Ramšak (SDS). Tudi Jakob Presečnik (SLS) je ocenil, da zmanjšanje sofinanciranja investicij vodi v siromašenje podeželskih občin.
Zato je odbor podprl dopolnilo, po katerem se občinam ta sredstva ne bodo znižala za tiste projekte, ki so že v teku in imajo zanje sklenjene pogodbe z izvajalci. Bodo pa brez denarja ostale tiste občine, ki zamujajo s črpanjem odobrenih evropskih sredstev, zaradi česar obstaja verjetnost, da projekta ne bo mogoče zaključiti do predvidenega roka.
Socialni transferji nepremenjeni še dve leti
Pokojnine in socialni transferji bodo ostali nespremenjeni do konca leta 2015, od upokojencev pa bodo letni dodatek tudi v prihodnjih dveh letih prejeli le tisti, katerih pokojnina ni višja od 622 evrov. Tudi ti zneski se ne bodo spremenili in bodo ostali v takšni višini kot letos.
Zaposlovanje v javnem sektorju je omejeno že z varčevalnim zakonom, dodatno pa se z zakonom o izvrševanju proračuna uvajajo kazni za kršitve določb, ki omejujejo zaposlovanje, in sicer v višini 2500 evrov za odgovorno osebo proračunskega uporabnika.
