Dan boja proti revščini: človekoljubne organizacije so glas ljudi, ki potrebujejo pomoč

Slovenija | 17.10.2013, 13:35

Gospodarska in socialna kriza iz leta v leto krepi pomen mednarodnega dneva boja proti revščini, ki ga obeležujemo danes. Podatki državnega statističnega urada potrjujejo vsakdanjo izkušnjo, da je revščina vstopila v Slovenijo skozi glavna vrata. Pomoč vse pogosteje potrebujejo tudi zaposleni, še posebej velika žrtev revščine pa so otroci.

Pustimo številke in odstotke, koliko ljudi v Sloveniji živi pod pragom revščine in koliko jih pri vsakodnevnih izdatkih občuti hudo socialno stisko, saj ta zagotovo ne kaže popolne slike in dejanskega stanja. V Karitas opozarjajo na problematiko alkoholizma, na vse večjo revščino starejših, razsežnost trgovine z ljudmi, zmanjševanje sredstev najbolj ogroženim in posledice spreminjanja zakonodaje.

Zadnja leta se - kot je znano - prošnje za pomoč pri človekoljubnih organizacijah množijo. Karitas je lani razdelila dobrih 3 tisoč 300 ton hrane, o podobnih številkah poročajo tudi z Rdečega križa

Izjava Slovenske karitas ob mednarodnem dnevu boja proti revščini

Slovenska karitas ob 17. oktobru, mednarodnem dnevu boja proti revščini, opozarja na oblike revščine v Sloveniji, ki ostajajo zamolčane in manj prepoznavne. Predvsem je potrebno opozoriti na problematiko alkoholizma, vse večjo revščino starejših, razsežnosti trgovine z ljudmi, zmanjševanje sredstev za pomoč najbolj ogroženim in posledice spreminjanja zakonodaje.

Med najbolj akutnimi stiskami, ki tarejo Slovenijo, je problem zasvojenosti z alkoholom, ki je posledica previsoke družbene tolerance do prekomernega uživanja alkohola, brezposelnosti in negotove prihodnost pri mladih. Kaže se v zdravstvenih težavah, prometnih nesrečah, še posebej pa v medsebojnih odnosih v življenju družin, v delovnem okolju in v medsosedskih odnosih. Sorodniki alkoholikov so v družbi še vedno stigmatizirani in brez podpore socialnega okolja. Prav tako se problem alkoholizma v javnosti poskuša zoževati le na raven zdravljenja alkoholikov. Izsledki zadnjih raziskav kažejo, da se kar 40 % Slovencev v starosti od 25 do 64 let visoko tvegano opija, 10 % Slovencev pa redno čezmerno pije. Podatki se ujemajo tudi z ocenami strokovnjakov, da je v Sloveniji več kot 170.000 prebivalcev zasvojenih z alkoholom. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da polovica mladi s pitjem alkohola začne pri 13 letih. Petina 15-letnikov alkohol uživa tedensko (HBSC 2010). Po izkušnjah socialnih in drugih sodelavcev Karitas je alkohol nemalokrat neposreden vzrok ali spremljevalec revščine, nasilja in zlorab.

Ena izmed oblik sodobne revščine je trgovina z ljudmi. Vključuje nasilje, tako fizično in/ali spolno, psihično, ekonomsko. Vse to so oblike revščine, ki ne zadevajo samo žrtev trgovine z ljudmi, temveč tudi trgovce in uporabnike storitev oseb, ki so izkoriščane. V Evropi je vsako leto več kot 500.000 novih žrtev trgovine z ljudmi, tudi Slovenija ni izjema niti z vidika žrtev niti z vidika povzročiteljev. V okviru tega programa smo na Slovenski karitas v zadnjih letih pomagali 65 ženskam in moškim, žrtvam prisilne prostitucije, prisilnega beračenja in prisilnega služabništva. Pomembna dejavnost Karitas na tem področju so tudi preventivne vsebine za mladostnike, ki v iskanju zaposlitve in boljše prihodnosti lahko postanejo žrtve trgovine ljudi. V teh dneh poteka tudi mednarodni seminar z udeleženci iz sedmih držav in pod naslovom Brez meja brez okov.

Tudi starejši se v zadnjem času v vse večji meri srečujejo s problemi preživetja in nezmožnostjo pokrivanja osnovnih stroškov. Najslabše živijo osebe z nizkimi pokojninami, ki bi bile upravičene do varstvenega dodatka, pa se ga bojijo uveljaviti zaradi strahu pred vračanjem. Zelo težko živijo tisti, ki so ostali sami. Ob dveh pokojninah niso potrebovali pomoči, sedaj težko preživijo. Še težje je, če je oseba bolna in potrebuje posebno dieto ali zdravila, ki jih mora doplačevati. V zadnjih letih pri Karitas opažamo, da je v nekaterih gospodinjstvih pokojnina edini vir za preživetje. Vse več je gospodinjstev, v katerih starejša oseba živi z svojim brezposelnim otrokom ali vnukom. V večji meri se pojavlja tudi ekonomsko nasilje nad starejšimi.

Karitas v Sloveniji pomaga preko 126.440 družinskim članom in posameznikom. Večina prejemnikov je deležnih najnujnejše pomoči v obliki hrane. Tako je bilo v lanskem letu samo na Karitas razdeljenih 3.317 ton hrane za najnujnejšo pomoč. Dve tretjine je predstavljala hrana iz intervencijskih zalog Evropske unije. Z letom 2014 se ta ukrep EU ukinja. MDDSZ je na skupnih srečanjih obljubilo, da bo za ta namen zagotovilo določena sredstva iz evropskih skladov, ki pa bodo v bistveno manjšem obsegu. Na Slovenski karitas upamo, da bo ta pomoč, ki jo razdeljujeta Karitas in RKS, tudi dejansko realizirana v hrani kot do sedaj.

Spremembe zakonodaje v zadnjih dveh letih vse bolj ogrožajo gospodinjstva z vzdrževanimi člani: otroci, starejšimi, bolnimi, brezposelnimi in invalidi. Dvig DDV, spremembe pri dohodnini, vse oblike varčevanja in tudi predlog davka na nepremičnine v ničemer ne upoštevajo števila vzdrževanih članov v gospodinjstvih. S tem postavljajo v še slabši položaj tiste, ki v naši družbi skrbijo za druge.

Slovenska karitas je s svojo pomočjo dejavna tudi na področju mednarodne humanitarne pomoči in razvojnega sodelovanja v najrevnejših državah po svetu. V povezavi z mednarodno razsežnostjo boja proti revščini zato zaključujemo s sporočilom Caritas Europa, ki pa velja tudi za Slovenijo: »Spodbujamo k spremembi miselnosti, v kateri bosta človeško dostojanstvo in celosten človeški razvoj omogočala najrevnejšim, najbolj prikrajšanim ter ljudem potisnjenim na rob družbe sodelovanje v družbi in življenje v pravičnih in trajnostnih gospodarskih in družbenih razmerah.«