Smo v tednu "Za življenje!"

| 07.10.2013, 10:09

V Cerkvi na Slovenskem do nedelje, 13. oktobra poteka 22. teden za življenje, ki ga pripravlja društvo Gibanje za življenje pod svetopisemskima gesloma "V ljubezni ni strahu" (1Jn 4,18) in "Resnična luč že sveti" (1Jn 2,8).

Nad nami sije velika Luč. Četudi je naše nebo zastrto z oblaki in mrak pokriva našo zemljo, je vendar visoko na našem nebu Luč, ki z neugasljivo močjo sije in z blago svetlobo ožarja globine. Nad nami je ljubezen našega Boga. Nad nami je veliko hrepenenje nebeškega Očeta, da bi vsak človek spoznal njegovo dobroto in v njej našel smisel in srečo in vso polnost življenja. To Očetovo hrepenenje nam sije po Obličju njegovega učlovečenega Sina, po ljubezni, ki nam jo je on izkazal do konca, na križu, in po radosti njegovega vstajenja, ki spričuje, da ljubezen nikoli ne mine. V tej ljubezni nam prihaja moč, s katero zmagujemo strahove. V njej je upanje prihodnosti za vsakega človeka, piše s. Mirjam Cvelbar v tedniku Družina.

Na Radiu Ognjišče bodo vsak dan Tedna za življenje spregovorili mladi, ki jih nagovarja letošnje geslo in najdejo moč za svoje življenje v veri. Z nami bodo Kristina Zadravec, študentka medicine; s. Urška Šivic, Maja Zamuda, mlada zdravnica; Božica Glavica, absolventa konstrukcije in modeliranja oblačil; Tina Švigelj, mlada diplomirana socialna delavka, Janez Mevec, študent teologije, Mojca Obran, mlada zdravnica ter Maja Kos, študentka slovenistike in geografije.

Kristina Zadravec, študentka medicine: Bogu želim pustiti, da me preoblikuje

Ena od stvari, ki v življenju največ šteje, so odnosi. Če preveč soliš juho, če pereš perilo in pride ven vse prebarvano na roza, če imaš na računu le 4 evre ali če padeš na izpitu - to niso prijetne stvari. Ampak nimajo take teže v primerjavi s stvarmi, ki so povezane z odnosi. Večinoma se naš svet vrti okoli naše družine, prijateljev, fanta/punce. Pomembno nam je, da so oni srečni. Ampak ko smo si tako tako blizu, lahko drug drugega tudi hitreje ranimo. Včasih si gremo na živce kljub temu, da se imamo radi. Če v odnosih kaj ni v redu, nam to zares lahko greni življenje.

In tu se spomnim stavka, ki sem ga enkrat slišala pri spovedi: ker nas Bog ljubi, smo tudi sami sposobni ljubiti druge. Bog nam daje to moč. Sama se skušam tega večkrat spomniti in povabiti Boga v odnose, ki jih imam z drugimi. In On mi daje moč, da ljubim tudi tam, kjer obstaja strah, da bom zavrnjena.

Svet bi bil toliko lepši, če bi bil vsak od nas bolj podoben Jezusu; potrpežljiv, ljubeč, razumevajoč, za akcijo, prijazen, vesel … Bogu želim pustiti, da me preoblikuje, da bom takšna. S to Božjo preoblikovalno močjo se srečujem predvsem v vsakodnevni molitvi, prebiranju Svetega pisma in obhajilu. In zame je Bog kot luč, ki razsvetljuje temo; daje mi videti, katere stvari so v njegovih očeh zares pomembne in katere so vredne moje pozornosti toliko kot lanski sneg. In tako se uresničuje Njegova želja, da sem srečna, da živim polno.

Včasih, ko govorim o Bogu s kom, ki ne veruje, si mislim, da mu to gotovo zveni kot kakšna pravljica, domišljijska zgodba. Lahko povem le to, da se me je Bog dotaknil, me spremenil in da se mi zdi živeti z Njim „najbolj kul stvar ever“. Takšno življenje prinaša srečo, zadovoljstvo in svobodo. Ampak marsikdo mi najbrž ne bo verjel, dokler tega sam ne izkusi. In zato bi rada spodbudila vsakega, ki tega še ne pozna: Pojdi k Bogu in se sam prepričaj. On te pričakuje. Pokazal ti bo, kako te ima rad. Nobene zamere nima do tebe in če mu boš dovolil, te bo popeljal po poti prave sreče, ki jo ima že od zmeraj pripravljeno zate.

Več informacij o Tednu za življenje.