Zakaj so zvonovi za nekatere tako moteči?
| 23.10.2013, 10:33 Marjana Debevec
Poslanca Janija Möderndorferja še vedno moti hrup cerkvenih zvonov. Trdi celo, da zvonjenje lahko pospeši bolezni srca in ožilja, zato bi ga uvrstil med vire onesnaženja okolja s hrupom. Na Inštitutu za varovanje zdravja so se njegovemu argumentu le nasmehnili, poroča spletni portal 24 ur.com. Slovenska škofovska konferenca ob tem odločno nasprotuje pobudi, da bi se cerkveno zvonjenje kot vir onesnaževanja uvrstilo v uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa.
V Sloveniji veljata evropska direktiva, ki zvonjenja ne uvršča med hrup, ter odločba Ustavnega sodišča z dne 15. aprila 2010, po kateri je zvonjenje v skladu z Ustavo. Omenjeno sodišče je odločilo, da sama po sebi vidna ali zvočna zaznava verskih obeležij npr. pogled na cerkev ali mošejo, na versko procesijo, na vernika v verskih oblačilih, petje muezina ali zvok cerkvenih zvonov ne more pomeniti prisilne konfrontacije z vero, pred katero mora država obvarovati posameznika.
Meritve jakosti zvonov so bile ponekod že opravljene in je bilo ugotovljeno, da ne njihova moč ne presega zakonsko določenih norm. Zato v Slovenski škofovski konferenci menijo, da bi bilo ukrepanje pretiran ukrep z namenom omejevanja verske svobode in značilnosti slovenske kulturne dediščine.
Vedno bolj je torej jasno, da pobude, kot je omenjena, želijo le omejiti versko življenje na zasebno raven, čeprav naj bi bile cerkve verske skupnosti po zakonu splošno koristne organizacije. O laičnosti in laicizmu naše družbe so spregovorili tudi evropski škofje na zadnjem zasedanju v Bratislavi. Laicizem je namreč za nekatere postal religija države, ki hoče biti moderna in demokratična. Evropski škofje pa nasprotno zatrjujejo, da sta država in družba, ki se ne znata odpreti Absolutnemu, obsojeni, da se pogrezneta v praktični individualizem. Tako želja vsakogar postane pravilo, četudi v škodo drugega in skupnosti. Škofje so se zato zavzeli za zdravo laičnost, ki ohranja načelo ločevanja med državo in verskimi skupnostmi, a obenem zagotavlja navzočnost religij v javni sferi.
