Šola je vzgajala in še vedno vzgaja

Politika | 25.09.2013, 19:42 Tanja Dominko

V oddaji Pogovor o smo se dotaknili področja šolstva, zlasti katoliškega, pa tudi državnega. V studio smo povabili predsednico Društva katoliških pedagogov Marijo Žabjek, nekdanjo ravnateljico srednje ekonomske šole v Ljubljani, ravnateljico Osnovne šole Sodražica Majdo Kovačič Cimperman in direktorja Zavoda sv. Stanislava dr. Romana Globokarja.

Šola je v zadnjem desetletju doživela vrsto sprememb, ki pa niso bile vse najboljše. Med tiste, s katerimi se ne moremo ravno pohvaliti, je ravnateljica Osnovne šole Sodražica Majda Kovačič Cimperman uvrstila opisno ocenjevanje, ki bo v letošnjem šolskem letu le še v prvih dveh razredih, v tretjem pa že pridejo številčne ocene. „Načrtovano je bilo, da bi do konca tretjega razreda, ko naj bi otroci postali opismenjeni, starši s pomočjo opisnega ocenjevanja dobili neko informacijo o napredku otroka. Vendar pa je praksa pokazala, da ko so učenci prišli v četrti razred, je bil za marsikoga velik preskok in šok. Starši prek opisne ocene niso razbrali, ali otrok dosega samo temeljno znanje ali višje ali le minimalne standarde. … Zdaj so poslušali strokovnjake in vrnili ocene v tretji razred. Tudi otroke pritegne, ko se začne številčno ocenjevanje. Otroku je drugače kar hitro vse dobro, ne stremi k višjemu cilju, če dobi na koncu odlično oceno, pa je bolj motiviran.“

Spremembe so bile tudi na področju srednjega šolstva. Prišlo je do razmaha gimnazij, številni so si želeli vpisa nanje, nivo je padel, hkrati pa je padel tudi nivo na srednjih strokovnih šolah. Nekdanja ravnateljica Srednje ekonomske šole v Ljubljani Marija Žabjek nad temi spremembami ni navdušena. „Po mojem to ni dobro, saj so mladi različni, nekateri so bolj, nekateri manj sposobni. Če gredo vsi na gimnazije, tam pade nivo, saj ga prilagajamo slabšim učencem. Na naši šoli smo nekdaj vpisovali odlične ali prav dobre učence, v zadnjih letih vpisujemo dobre ali celo zadostne, zelo redke s prav dobrim uspehom. Kaj narediti? Ali jih polovico izgubiti v času šolanja ali prilagoditi nivo? Dostikrat tudi ravnatelji pritiskajo na učitelje, naj spustijo slabše učence naprej, da ne bo razred razpadel. Rezultat je, da ni pravega znanja, ki bi moralo biti, kar opažajo tudi fakultete.“

Direktor Zavoda sv. Stanislava, ki ima pod svojo streho Škofijsko klasično gimnazijo, dr. Roman Globokar je povedal, da tudi oni opažajo, da je nivo znanja zelo različen, čeprav so ocene med učenci, ki se vpisujejo na njihovo šolo, podobne. Ne glede na to pa se mu zdi pomembno, da so otroci motivirani za nova znanja. „Šola mora narediti neke premike na področju spodbujanja inovativnosti in kreativnosti. Premalo dajemo prostora za samostojno svobodno iniciativo posameznika, ki so drugačni, ki lahko razvijejo drugačne alternativne odgovore, ne standardnih. Ravno taki posamezniki lahko pomagajo družbi na poti iz krize.“

V oddaji smo govorili tudi o vlogi staršev pri komunikaciji med šolo in otrokom ter tudi o trenutku, ko nastopijo težave, ko se mladi izmikajo šolskim obveznostim, pouku, ko zaidejo na slaba pota. Šole imajo tudi danes na voljo različne vzgojne ukrepe, tudi do izključitve lahko pride ali pa do pomivanja oken ter drugih družbenokoristnih del, kot je denimo obiskovanje starostnikov. Osnova razreševanja vseh težav pa je pogovor, so se strinjali vsi sogovorniki. In poudarili, da je pomembno tudi to, da starši šoli zaupajo, da njenih ukrepov ne jemljejo kot ovire na poti mladega človeka, ampak kot pozitivne spodbude, ki mu bo pomagala najti pravo pot.

V drugem delu oddaje pa smo nekaj pozornosti namenili tudi katoliškemu duhu v šolah, kakšno vlogo ima Društvo katoliških pedagogov, ali se učitelji brez zadržkov odločijo, da se mu pridružijo, ali pa imajo morda s tem še vedno težave. Vprašali pa smo tudi, kako je z zaposlovanjem učiteljev v katoliških zavodih, odgovor na vprašanje, kakšna je praksa v Zavodu sv. Stanislava, boste slišali v posnetku oddaje.