VIDEO: Škof Štumpf: P. Vladimir Kos je gotovo eden častitljivih patriarhov slovenskega naroda

Slovenija | 15.09.2013, 16:46

Misijonar na Japonskem p. Vladimir Kos je letos junija vstopil v devetdeseto leto življenja. Letos obhaja tudi 60. let redovništva pri Družbi Jezusovi - jezuitih. Praznovanje tega visokega jubileja je bilo danes v cerkvi Kristusovega učlovečenja v Dravljah. Slovesno somaševanje je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf. Po sv. maši so pripravili kulturni program, v katerem sta sodelovala psiholog Lev Detala in igralec Pavle Ravnohrib.

Praznovanje sta pripravila Provincialat slovenske province Družbe Jezusove in Župnijski zavod Dravlje. Škof Štumpof je v nagovoru dejal, da lahko v dolgem redovniškem življenju p. Vladmirja ves čas opažamo velik napor, „kako svobodo povsem dati na razpolago Bogu in ljudem. Z intelektualnim in kulturnim ustvarjanjem sebi ni hotel skovati slave in časti med filozofi in pesniki, da bi ga poveličevali. Opremil se je s ponižnostjo, preprostostjo, da je lahko ostal v intimnem prijateljstvu z Bogom in Bog ga je zato vesel. Omogočil mu je, da ga častitljiva leta, vera, modrost in čilost upodabljajo po Mojzesu. Če je Mojzes eden od častitljivih patriarhov izvoljenega ljudstva je pater Vladimir prav gotovo eden častitljivih patriarhov slovenskega naroda. Prišel bo čas, ko bomo Slovenci bolj očiščeni v etični zavesti in poštenosti in takrat bomo tudi bolj sposobni razumeti in ceniti mnogotera dela p. Vladimirja.“

Pesnik Vladimir Kos se je rodil 2. junija 1924 v Murski Soboti. Odraščal je v Mariboru, kjer je obiskoval ljudsko šolo. Že v tretjem razredu je v Jutru objavil svojo prvo pesem. Ko so Maribor zasedli Nemci, so družino preselili v Srbijo, Vladimir pa se je zadnji hip umaknil v Ljubljano, kjer je nadaljeval šolanje na klasični gimnaziji. Junija 1942 so ga Italijani internirali v Gonarsu. Tam je napisal cel zvezek pesmi, ki pa so mu jih odvzeli. Maja 1943 se je vrnil v Ljubljano, maturiral, jeseni pa se je vpisal na teologijo in stopil v bogoslovje. Maja 1944 se je pridružil domobrancem. Po koncu vojne je z mnogimi drugimi odšel na Koroško, se izmaknil vrnitvi in prišel v Rim, kjer je na Gregoriani dosegel licenciat iz filozofije. Doktoriral je leta 1950 iz teologije s temo Človekova osebnost v luči Pavlovih pisem. Isto leto je bil posvečen v duhovnika, čez tri leta se je pridružil jezuitom in se od leta 1953 na Irskem pripravljal na misijon na Japonskem. Na Irskem je prišel v stik z moderno evropsko poezijo in opravil noviciat. Z vatikanskim potnim listom je 13. maja 1956 prispel v Tokio, kjer je poučeval filozofijo na univerzi Sophia in misijonaril v tokijskih predmestjih. Kot politični izseljenec je vse do leta 1993 živel brez državljanstva. V Slovenijo se je prvič po vojni vrnil leta 1995.

Danes Vladimir Kos velja za enega najvidnejših slovenskih pesnikov. Prvo pesniško zbirko Marija z nami gre na tuje je objavil že leta 1945 v Lienzu. Desetletja po vojni je največ objavljal v slovenskih revijah in pri Slovenski katoliški akciji v Buenos Airesu. Leta 1960 je v Tokiu izdal zbirko Dober večer, Tokyo. Po demokratizaciji Slovenije leta 1990 se je s svojimi pesmimi začel pojavljati tudi v Sloveniji, še posebej v zadnjih desetih letih, ko je objavljal v številnih publikacijah, izšlo pa je tudi več pesniških zbirk, od tega šest njegovih pesniških zbirk tudi pri Župnijskem zavodu Dravlje. Sedma bo izšla prav ob tokratni priložnosti.

• Gora Fudži, čuješ - serenado?
• Rapsodija svetlobe
• Tebi sirota Slovenija: Tisoč in en verz
• Pesmi z japonskih otokov
• Ob rahlo se tresoči tokijski harfi
• Halo, japonske zvezdice!

Leta 2004 ga je takratni predsednik Republike Slovenije Janez Drnovšek odlikoval z zlatim redom za zasluge za njegov književni opus, za prispevek k slovenski kulturi in jeziku v svetu ter za človekoljubna dejanja.