Marija gre na božjo pot
Slovenija
Kakšno mesto zavzema Marija v pesemskem izročilu, kako je bila povezana z življenjem slovenskega ljudstva in na kakšen način je ljudska ustvarjalna domišljija upodobila Jezusovo mater, smo s pesmimi o Mariji prepletali oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagod'te.
Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzetje, na Slovenskem poznan tudi kot velika maša, velika gospojnica, šmarna maša, šmarna miša, rožnica, velika Marija, velika mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije.
Poveličevanje Marije v slovenski ljudski pesmi je izraz resnične ljubezni naših prednikov do božje matere in trdnega zaupanja, da njena priprošnja pri Bogu vse premore. V največjih stiskah so se naši predniki tolažili in iskali varstva pod Marijinim plaščem, saj so pri Mariji mogli upati na razumevanje in pomoč, v telesnih in duševnih težavah.
V uvodu smo slišali znano in priljubljeno Marijino pesem, ki so jo vsi nastopajoči zapeli na srečanju pevcev na Brezjah, leta 2007. Pesmi o Mariji so v oddaji zapeli še mešana skupina Lipa iz Vitanja, Fantje s Preske, Fantje od Male Nedelje, pevke iz Odrancev, pevci Folklorne skupine Oljka iz Šmartnega ob Paki, Romana in Ana Črnko z Gradišča na Kozjaku, Malčka Jelen in Lojzka Jezernik iz Šentilja pri Velenju, pevci iz Strmice nad Postojno, pevci iz Begunj pri Cerknici, pevci Folklornega društva Rožmarin iz Dolene in Vokalna skupina Košuta s Pokoš.
