Požar, gozdovi
Koliko časa traja obnova gozda po hujšem požaru?
Gasilci so imeli v tem tednu dni veliko dela. Zaradi suhega terena se je namreč po Sloveniji razplamtelo več požarov. Med drugim je zagorelo v gozdu na območju med Škrbino in Trsteljem, ognjeni zublji, ki jih je zanetila strela, so zajeli tudi gozd na območju Velikega Rogatca nad Lučami. Dobro leto dni je medtem minilo od velikega požara na Črnem Kalu, a posledice so tam še vidne. Zanimalo nas je, koliko časa traja, preden se gozd obnovi po takšnem pustošenju. O tem smo govorili s pomočnikom direktorja za strokovne zadeve na Zavodu za gozdove Slovenije Žívanom Véseličem.
Podatkov o finančni škodi požarov na območju med Škrbino in Trsteljem ter na območju Velikega Rogatca nad Lučami še ni. Veselič je v kratkem intervjuju za naš radio povedal, da je šlo za slabša rastišča. "V denarnem pogledu škoda ne bo velika, a še ni ocenjena." Znano pa je, kolikšno površino sta zajela omenjena požara. "V primeru Trstelja na Primorskem je požar zajel 28,7 hektarja površine, od tega 22 hektarjev gozda, na Velikem Rogatcu pri Lučah pa 12 hektarjev pretežno varovalnega gozda."
Za varovalni gozd je s posebno uredbo razglašen gozd, ki ima eno od ekoloških vlog. To pomeni, da ali ščitijo zemljišča in sestoje ali imajo hidrološko, biološko oziroma podnebno vlogo. "Požar resno zmanjša opravljanje te vloge gozdov," je pojasnil Veselič. Kot je dodal, je požar lahko ali talni, ta ne seže v krošnje, ali vršni. Posledice so večplastne, v obeh primerih pa zgori organska snov na površini tal. "Glede na to, da ta organska snov uspešno zadržuje vodo, se s tem precej zmanjša sposobnost vpijanja vode v tla. Ker je poškodovana vegetacija, so ta tla nezaščitena, pride do hitrejšega izpiranja teh tal, tako da se erozija močno poveča."
Pred nekaj več kot letom dni je gorelo na Črnem Kalu. To je bil lani največji požar v Sloveniji. "Zajel je skoraj 340 hektarjev površine, od tega skoraj 200 hektarjev gozdov,“ je povedal Veselič. Za požarišče na Črnem Kalu je bil po njegovih besedah izdelan sanacijski načrt. Kaj to pomeni? "Na boljših tleh nekaj dreves posadimo, na občutljivih, a malo slabših tleh se včasih poslužimo setve semena gozdnega drevja, na površinah, ki niso tako občutljive za erozijo, pustimo to naravni sukcesiji, kot temu rečemo." Zelenje se običajno pojavi že drugo leto po požaru, če so korenine ostale žive, že poženejo tudi grmovje in majhna drevesa. A da so drevesa znova debela od 10 do 20 centimetrov, da dobimo vtis, da gre res za drevesa, traja od 10 do 20 let.
