Slavi KoširSlavi Košir
Aleš KarbaAleš Karba
Rok MihevcRok Mihevc

Kažejo se slabosti permisivne vzgoje

Slovenija | 14.07.2013, 11:19

Sredi poletja in letošnjih šolskih počitnic smo v studiu gostili psihoterapevta Bogdana Žorža, ki je v julijski oddaji "Za življenje", odgovarjal na vprašanja poslušalcev. V uvodu smo se najprej pogovarjali o poletnih taborih, ki so zadnja leta zelo razširjena počitniška dejavnost za mlade.

Dobre počitnice

Ob tem je Bogdan Žorž opozoril, da udeležba na tovrstnih dogodkih še ni zagotovilo za uspeh počitnic in dodal: "Pomembna so kakovostna srečevanja, pa čeprav na domačem dvorišču in z ljudmi, ki jih otrok že dobro pozna. Naj nam ne bo prva skrb, kam na počitnice in koliko zanje lahko odštejemo, bolj pomembno je, da počitniški čas gradimo skupaj in ga soustvarjamo vsi člani družine. Počitnice niso samo za otroke, so priložnost za oddih tudi in predvsem za starše, ki v prostem času ne hitijo od ustanove do ustanove pri razvozu otrok na popoldanske aktivnosti. Naj otroci dopoldne, ko so starši v službi, počistijo dom in pripravijo kosilo. Bo morda kdaj manj okusno, pa nič zato. Pomembno je, da otrok s tem pridobiva pri vzgoji za delo, krepi svoje delovne sposobnosti in se uči soodgovornosti sobivanja. Dovolimo, da nas otroci presenetijo. Radi so zaposleni, če jim le prepustimo prostor in jim zaupamo."

Otrok kriči

Prvo vprašanje v oddaji je zastavil poslušalec, za petletnega vnuka, ki se na mnogo stvari odziva s kričanjem. Psihoterapevt Bogdan Žorž je v odgovoru povzel: "Otroka ne bomo spremenili. Nekaj v svojem odnosu do otroka moramo spremeniti starši. Otrok se je navadil na način, s katerim očitno razmeroma učinkovito uveljavlja svojo voljo. Ne bomo mu mogli tega preprečiti. Obstaja le en način, da ga ob njegovih izbruhih ignoriramo, se na njegovo neprimerno vedenje ne odzovemo. Ko začne besneti, divjati, karkoli že, se takrat obnašajmo, kot da ga ne vidimo in ne slišimo. Nikar ga ne poskušajmo umirjati. Če naredimo tako, mu le sporočamo, da obstaja možnost uveljavitve njegove volje. Otrok bo vstrajal in se ne bo odvadil kričanja. Otrok mora izgubiti občinstvo in spoznati, da nima smisla nadaljevati s kričanjem. V času njegovega besnjenja moramo dajati vtis, da se zelo resno z ostalimi pogovarjamo o drugih rečeh. Ko se umiri, se čez čas obrnemo in se mu posvetimo ter ga prijazno spodbudimo, naj v miru pove, kaj ga moti?" Celovit odgovor poslušajte v posnetku pogovora.

Naslednja se je oglasila poslušalka s Ptuja

Kako doseči, da otrok opravlja delovne obveznosti in izpolni, kar mu zadamo?, je zanimalo poslušalko. Bogdan je odgovoril: "Preprosto ne delajte iz tega odklanjanja prevelikih dram. Drugače se bodo vzorci utrjevali. Če otrok dolžnosti ne bo opravljal, tudi ni opravičen do določenih ugodnostih. Opravljanje del v hiši in okolici, skrb za dobro vseh je nekaj samoumevnega, za kar skrbijo vsi člani družine. Na prej omenjeni način otrok slej ali prej spozna to dejstvo. Le dosledni moramo biti."

Zametki razvajenosti

"Že pol leta star otrok se nauči sporazumevanja z jokom. Toda to ni razvajenost. Gre za sporočanje svojih potreb. Glede spanja, o katerem konkretno sprašuje mama, je prvo, kar se moramo vprašati, če otrok resnično potrebuje spanje. Že v prvih mesecih vidimo razlike, da nekateri dojenčki potrebujejo več spanja, drugi manj. Pol letni dojenček morda ne potrebuje toliko spanja in se joče, ker sporoča, da ni utrujen. Res pa je, da se že tu začenjajo postavljati zametki poznejše razvajenosti. Osnovni opis razvajenosti je, da otroku onemogočimo, da bi si sam privzel, oblikoval vse tiste življenjske navade, ki jih mora, preko lastnih izkušenj, pridobiti za poznejši razvoj v samostojno osebnost. Srečujem veliko petindvajsetletnikov, ki so imeli zelo lepo otroštvo, starši so v vsem poskrbeli zanje, in se zdaj, ne morejo sprijazniti z realnostjo življenja. Otroku škodujemo, če ga v pretirani skrbi ščitimo pred določenimi izkušnjami v življenju. Le-to ni vedno lepo, pravično in udobno. In to morajo otroci spoznati sami. Sicer jim lahko bolj škodimo, kot koristimo."

V julijski oddaji "Za življenje, za danes in jutri" s psihoterapevtom Bogdanom Žoržem smo odgovorili še na več drugih vprašanj naših poslušalcev. Povabljeni k poslušanju oddaje v celoti.

V studiu pa se z Bogdnom Žoržem znova srečamo avgusta, v soboto 10. avgusta, ko bomo govorili predvsem o pripravah prvošolcev na vstop v šolo.

Slovenija, Cerkev na Slovenskem, Oddaje
Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec) Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec)

Kako in kaj jesti

Z dr. Karin Kanc, doktorico medicine, specialistko interne medicine, iz zasebne ordinacije Jazindiabetes, tudi integrativno psihoterapevtko, smo ob Svetovnem dnevu sledkorne bolezni, ob Tednu ...