JRS, logo
GOD o praznovanju dneva beguncev
| 20.07.2013, 19:00 Matjaž Merljak
V julijski oddaji Gradimo odprto družbo GOD ste lahko slišali, kako je pretekli mesec potekalo praznovanje svetovnega dneva begunca. Posredovali smo nekaj sporočil tega dne. V oddaji smo objavili tudi novice iz domovine in tujine o begunski tematiki.
Svetovni dan begunca smo praznovali v četrtek, 20. junija 2013, ob 12. uri v Azilnem domu v Ljubljani.
Zbrane je najprej nagovoril Minister za notranje zadeve dr. Gregor Virant. V svojem govoru je dejal, da se v Sloveniji »moramo zavedati, da so begunci del naše družbe in pri tem upoštevati njihov poseben, ranljiv položaj in njihove boleče življenjske izkušnje...Vsi, ki ste iz domovine pobegnili pred nasiljem in preganjanjem, ste hkrati s strahom pobegnili tudi z upanjem na varno in boljšo prihodnost zase in za svojo družino.
Prav varnost družine je osrednji letošnji slogan Visokega Komisariata Združenih narodov za begunce z jasnim sporočilom, da je že ena sama, samcata družina brez zaščite odločno preveč. Veliko beguncev se na poti v ciljno državo prisilno loči od svojih najbližjih, zato je naloga vseh nas, da ob pomoči pristojnih mednarodnih organizacij pomagamo vsak v okviru svojih zmožnosti pri združevanju družin, saj se vsi zavedamo, da je prav pravica do združevanja družine ena izmed temeljnih človekovih pravic".
Za ministrom je v imenu nevladnih organizacij, ki delujejo v Azilnem domu, spregovoril direktor Jezuitskega združenja za begunca Slovenije dr. Robin Schweiger. V svojem govoru je takole nagovoril vse navzoče:
V imenu nevladnih organizacij vas vse prisrčno pozdravljam in vam želim lepo praznovanje današnjega dne.
Dan begunca je dan, ko se spominjamo vseh, ki so zapustili svojo državo zaradi različnih oblik preganjanja in so že prejeli status begunca v naši državi. Lansko leto je RS dala 34 osebam mednarodno zaščito, kar je tudi lepa gesta solidarnosti v težkih gospodarskih razmerah v Sloveniji.
V preteklem letu se je v naši državi zmanjšalo število prosilk in prosilcev za mednarodno zaščito. Človek se sprašuje, zakaj? Gotovo ni samo odgovor v tem, da jih ima Hrvaška več. To bi bilo preveč preprosto, saj vemo, da so migracije kompleksen družbeni fenomen v stalnem spreminjanju. Torej, ni preprostih odgovorov na zapletena družbena vprašanja.
Gotovo je eden izmed večjih – če ne največji evropski problem – t.i. trdnjavska mentaliteta EU. Prav zaradi tega je vanjo težko vstopiti, ostaja pa obljubljena dežela za mnoge. Vendar ima vsak človek, ki zapusti svojo domovino zaradi preganjanja, pravico do zaščite in mora imeti vsaj možnost, da lahko zaprosi za mednarodno zaščito.
Vemo, da temu ni vedno tako. Evropsko sodišče za človekove pravice je obsodilo Italijo zaradi vrnitve oseb v Libijo (sodba Hirsi). Veliko tujcev čaka v zapuščenih grških tovarnah ali kar na mestnih ulicah, da se jim odpre možnost, da gredo na ladjo proti Italiji. Mnogi čakajo v Libiji, da odidejo na Malto ali na italijanski otok Lampedusa. Na stotine in stotine ljudi čaka v vasi Lojane na makedonsko – srbski meji, da s pomočjo tihotapcev ob visokem plačilu odidejo v schengensko Evropo.
Visoki komisar ZN za begunce Antonio Guterres je poudaril, naj Evropska Unija pokaže več solidarnosti. In mi? Leta 2010 je RS sprejela odločitev o pilotnem projektu preselitve nekaj beguncev iz Malte. Zakaj se ne bi to ponovilo tudi letos? Nemčija je letos sprejela 5000 beguncev iz Sirije. Bi Slovenija lahko sprejela vsaj 5 sirskih beguncev? Če jih ne more sprejeti, pa naj sprejme vsaj enega človeka zaprtega v Guantanamu. Na ta način bi RS pokazala lepo gesto odprtosti, solidarnosti in predvsem sočutja.
V začetku meseca sem se udeležil konference v Bruslju ob zaključku mednarodne raziskave, ki jo je vodilo Evropsko Jezuitsko združenje za begunce o dublinski regulaciji v 9 evropskih državah. Ideja o dublinski regulaciji je bila dobra, a v praksi ni pravilno zaživela in je predvsem ustvarjala nova trpljenja in napetosti med ljudmi ter državami. To je potrdilo tudi 257 prosilcev in prosilk za mednarodno zaščito, ki so bili vključeni v to raziskavo.
Tudi v Centru za tujce v Postojni – ki ga vsak teden obiskujem že več let – sem pred kratkim srečal fanta, ki je bil že 2x vrnjen po 'Dublinu' iz Švedske in drugega fanta, ki je bil že tretjič vrnjen iz Velike Britanije v RS. Že samo ta dva primera, sta 'živ dokaz' da 'Dublin' ne funkcionira. Potrebno je najti nove kreativne rešitve temu problemu.
Današnji dan begunca je tudi dan osveščanja javnosti, da vsem ni tako lepo, kot je nam v Sloveniji, čeprav se veliko govori o težki ekonomski in socialni situaciji naše države. Nekateri ljudje in države imajo še večje in težje probleme kot mi. O tem se različno govori. Naj kot primer navedem oddajo »Gradimo odprto družbo« na Radiu Ognjišče, ki redno vsak mesec že 11 let govori o raznih tematikah povezanih s tem področjem.
Lepo je, da se danes spomnimo tudi vseh tistih, ki so umrli na poti v varno in boljše življenje v Evropski uniji. Med njimi je bilo gotovo veliko prosilk in prosilcev za mednarodno zaščito, ki niso mogli zaprositi za to pomembno človekovo pravico – pravico do mednarodne zaščite. Morda je kdo od tu prisotnih poznal koga.
Nova italijanska ministrica za integracijo Cécile Kyenge, ki je na lastni koži doživela veliko težav na poti do statusa begunca v Italiji, je na okrogli mizi v Rimu ob dnevu begunca dejala takole: «Poznam vašo bolečino. Rada bi izrazila misel Somalcu, ki je naredil samomor, ko je zvedel, da ni dobil političnega zatočišča. Z vso močjo pravim: za to smrt smo vsi odgovorni. V Italiji je potrebno še veliko storiti, ko gre za integracijo«. Dodal bi, da je potrebno veliko storiti tudi po Evropi, če ne, bomo imeli vedno več nemirov, kakor so bili pred kratkih na Švedskem; napadov na tujce, ki so se zgodili v raznih evropskih državah in tudi več umorov, kakor je bilo z umorom angleškega vojaka…Ti primeri so samo vrh ledene gore napetih odnosov, krivičnih situacij in nakopičenih frustracij v EU.
Vesel sem, da imajo prosilke in prosilci za mednarodno zaščito svoj dom tukaj v Azilnem domu. Ni vedno tako v drugih državah. Ko sem bil konec maja na srečanju v Rimu, sem dobil informacijo, da morajo prosilci za mednarodno zaščito v Rimu čakati vsaj 4 mesece, da so lahko nastanjeni v državnih ustanovah. Vprašamo se lahko tudi, kako preživijo ti prosilci, kako se hranijo in kje spijo? Največkrat na ulicah in pod mostovi …Rim je poln ljudi, ki živijo na ulicah. Samo videti jih je potrebno!
Vesel sem g. minister, da ste obiskali Azilni dom, da ste se srečali z ljudmi, o katerih se veliko ne govori, a so med nami oziroma se več govori samo za dan begunca. Vaša prisotnost je dobrodošla, saj živimo v turbulentnih časih, pa vendar vemo, da bomo le skupaj – vladni in nevladni sektor – lahko reševali vse težave, s katerimi se soočamo v službi beguncem, prosilcem za mednarodno zaščito in nedokumentiranim tujcem, ki so ambasadorji mnogih krivic in trpljenja v svetu, krivičnih struktur in težkih ekonomskih situacij, dolgotrajnih vojaških konfliktov in okoljskih katastrof.
Naj zaključim: Sonce pravičnosti in odprtosti, predvsem pa sočutja in solidarnosti naj še dolgo sije nad našo Slovenijo in Evropo, predvsem pa v naših srcih, ne samo na današnji dan begunca, ampak vse dni v letu!
Želim Vam prijetno praznovanje dneva begunca tukaj in tudi v Mostecu.
Po govoru predstavnika nevladnih organizacij in kratkega nagovora predstavnice Visokega komisarja ZN za begunce Norike Takagi, je sledil kulturni program. Tudi Jezuitsko združenje za begunca Slovenije pod mentorstvom strokovne sodelavke Maje Bračike Piščanc je pripravilo z otroci iz Azilnega doma plesno-pevsko točko, s katero so popestrili program za dan begunca. O junijskih delavnicah in pripravah za nastop ob dnevu begunca nam Maja takole poroča: Otroci so polni energije, ki jo najraje sprostijo na prostem. Zato so še posebej veseli sončnih dni, ko lahko odidejo na igrišče, v mesto ali v naravo. Poleg svoje ustvarjalnosti, ki jo kažejo tako na likovnem kot tudi na pevsko-plesnem področju, so še posebej veseli zabave. Otroci so se na vsakodnevnih delavnicah v mesecu juniju pripravljali tudi na proslavo ob Dnevu begunca. S svojim plesom so skozi otroško pesem Janeza Bitenca prikazali svoje veselje tako do sonca kot do balonov. Ob koncu proslave so vsi nastopajoči ob spremljavi Maje na klaviaturah skupaj zapeli znano pesem Malo miru.
Popoldanski del dneva begunca se je nadaljeval po 15. uri v Mostecu in je trajal precej ur – skoraj do 22. ure. Uživali smo v prijetnem hladu pod drevesi v Mostecu, saj dopoldne je bila temperatura krepko čez 30 stopinj. Med seboj smo se družili, okušali smo lahko tudi različne jedi, ki so jih pripravili begunci…. Otroci pa so se udeležili delavnic ali se igrali na bližnjih igralih, ki so pri gostišču v Mostecu. Med druženjem in zabavo smo poslušali nastope različnih pevskih skupin in sicer: In evermore, Godba vertikale, Krimski Lisjaki ter skupina Polykarp. Nekaj pesmi je zapel tudi znani pevec Darko Nikolovski.
Novo poročilo iz Bruslja
Evropsko Jezuitsko združenje za begunce s sedežem v Bruslju, je v evropski prestolnici v sredo, 26. junija, izdalo novo poročilo o stanju beguncem, prosilcev za mednarodno zaščito in migrantov v Makedoniji in na Hrvaškem. Poročilo nosi naslov: Iz zadnjih vrat do vhodnih vrat.
Poročilo je sad raziskovalnega novinarstva Benedikta Coleridga, ki ga je letos opravil v teh dveh deželah, saj mnogi tujci iz Grčije preko Makedonije in Hrvaške želijo vstopiti v schengensko EU. Ker je prvega julija 2013 Hrvaška postala nova, 28. članica, EU je sedaj ta država trenutno najbolj na udaru glede števila prosilcev za mednarodno zaščito. Hrvaška se sooča z večjim navalom tujcev, ki zaprosijo za zaščito, a stanje v Makedoniji je še bolj alarmantno, saj v tej državi še ni vzpostavljen azilni sistem. Več o tem poročilu bomo predstavili v eni izmed prihodnjih oddaj.
Družabno srečanje prostovoljcev ob koncu šolskega leta.
V četrtek, 26. junija 2013, so se prostovoljci - ki so sodelovali v tem šolskem letu - še zadnjič srečali. Direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije, p. Robin Schweiger, se jim je zahvalil za njihovo požrtvovalno delo v Azilnem domu in v Centru za tujce. Strokovna sodelavka Maja pa jim je izročila plakate zahvale za prostovoljno delo ob koncu šolskega leta 2012/13. Srečanje se je končalo v prijetnem klepetu ter spominjanju različnih dogodkov in izkušenj v tem šolskem letu.
Zahvaljujemo se vsem, ki podpirate delo Jezuitskega združenja za begunce Slovenije: Slovenski provinci Družbe Jezusove in številnim dobrim ljudem, ki preko te oddaje pomagate beguncem in prosilcem za mednarodno zaščito.
Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci po svetu, nas pokličite na tel. 01/430-00-58 ali na mobilno številko našega urada 031/63-69-64. Veseli bomo vaše pomoči.
Obenem ste prav lepo povabljeni k poslušanju naslednje oddaje, ki bo v soboto, 17. avgusta 2013, ob 18.30.
