Zakaj ostati v Sloveniji?

| 08.07.2013, 11:56 Matjaž Merljak

V Zavodu sv. Stanislava je v nedeljo, 7. julija 2013, potekal 20. Tabor Slovencev po svetu. Pripravilo ga je Izseljensko društvo Slovenija v svetu SVS. Letošnja tema je bila Zakaj ostati v Sloveniji? Mladi med Slovenijo in tujino.

Tabor se je začel v zavodski kapeli s sveto mašo, ki jo je daroval ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. Z njim je somaševal slovenski duhovnik v Buenos Airesu Franci Cukjati, peli so mladi rojaki iz Argentine.

Škof Jamnik je rojake v pridigi spodbudil, naj bodo zvesti koreninam. „V tem svetu je pomembno, da se zavedamo svojih korenin, da smo ponosni na svojo kulturo, da smo ponosni na vero, na zgodovino, kajti človek brez korenin, brez spomina ne more preživeti.“ Izrazil jim je za hvaležnost, za požrtvovalnost, da ohranjajo jezik in kulturo.

Tabor se je nadaljeval v dvorani Zavoda. Zbrane je pozdravil predsednik Slovenije v svetu Branko Zorn in spregovoril o namenu tabora: da bi ohranjali vrednote in omogočili, da bi se čim manj mladih Slovencev izseljevalo.

Ob 20-letnici društva in taborov je SVS ustanovnega člana društva in člana prvega odbora, ki je društvu pomagal in skrbel za njegov ugled in razvoj, dr. Andreja Vovka razglasilo za častnega člana. Sledili so še pozdravi nekaterih udeležencev tabora, generalni tajnik SVS Boštjan Kocmur pa se je zarzl v zgodovino taborov. Dejal je, da so Tabori Slovencev po svetu vedno bili priložnost za druženje generacij, izmenjavo mnenj in kraj za javno diskusijo ter priložnost za medsebojna spoznavanja in utrjevanja slovenske identitete doma in po svetu. Hkrati pa so bili pospeševalci sprememb v Sloveniji in motivatorji zanimanja naših rojakov za Slovenijo in njeno usodo.

Na okrogli mizi so o pripadnosti Sloveniji in razpetosti med tujino in domovino spregovorili mladi rojaki. Predavatelj prava in etike na Harvardu, dr. Klemen Jaklič je dejal: „Za študij ustavnega prava v tujini sem se odločil, ker v Sloveniji ni bilo mogoče tega študirati. Pristal sem na Harvardu. Glavni in osnovni cilj pa je bil, da grem v tujino zato, da bom po nekaj letih prišel nazaj v Slovenijo in začel prinašati ustavno pravo, ki smo ga z osamosvojitvijo in začetkom demokratizacije dobili kot krovno pravo.“

Mag. Klemen Žumer, ki deluje v evropskem parlamentu, je poudaril, da vedno več mladih razmišlja, ali bi odšli na študij ali delo v tujini. Na razmere je pogledal skozi sedem vprašanj, ki so pred mladim človekom, ki se odloča za prihodnost: razlike v kulturi in mentaliteti, institucionalni način dela, razlike v kupni moči in možnosti osebnega razvoja, relativna življenjska stabilnost, dodatni napori in lepote Slovenije. Ob zaključku pa je dejal:

„Moje mnenje je, da bi moral vsak človek vsaj enkrat v tujino, ven iz svojega okolja. Ne bojmo se tega. To je lahko zelo pozitivno, a morajo biti ustvarjeni pogoji, da se vrne nazaj. Izkušnje, ki jih pridobiš v tujini so neprecenljive za jasnejše in pravilnejše razumevanje lastne situacije, identitete in relativnosti svojih problemov.“

Mag. Uroš Zorn je dejal, da „pomagati svojemu narodu prosperirati je del ponosa vsakega človeka“. Kot otrok slovenskih staršev, je vedno čutil pripadnost slovenskemu narodu, čeprav je bil rojen v Franciji in do leta 1995, ko so se preselili v Slovenijo, so imeli zelo malo stika s slovenskim narodom.

Ciril Valant je spregovoril o povezanosti, ki jo je čutil v slovenski skupnosti v Parizu, kjer je odraščal, a v Sloveniji tega ni več začutil in je mislil, da bo hitro napredoval: „Hitro sem videl, da v Sloveniji moraš imeti veze.“

Federico Potočnik pa je razmišljal tako: „Če mi prijatelj vpraša za nasvet, ali naj gre v tujino, kjer ima dobro ponudbo za službo, ali naj ostane, ne vem, če bi mu rekel, naj ostane. Spomnim se svojega trenutka, ko sem odhajal iz Argentine in sem tudi dobival pozive, naj ostanem.“

Tabor se zaključil s kulturnim programom, ki so ga oblikovali maturantje iz Argentine, Rast 42.

Več v oddaji Slovencem po svetu in domovini 21. julija 2013!