Papež Frančišek udeležencem zasedanja FAO: Lakota je škandal
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Papež Frančišek je včeraj v avdienco sprejel udeležence 38. zasedanja Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO). Le-to poteka v Rimu od 15. do 22. junija, udeležuje pa se ga okoli 400 predstavnikov različnih narodov in kultur.
Papež jih je v nagovoru najprej spomnil, da so se zbrali z namenom poiskati ustrezne odgovore na vprašanje, kako »razdeliti vsakdanji kruh«. Današnja situacija v svetu je med drugim težka zaradi problemov, ki so povezani z varnostjo, številnimi spori, klimatskimi spremembami, ohranjanjem biološke raznovrstnosti. Vse te situacije od FAO zahtevajo okrepljeno zavzetost pri soočenju s težavami v kmetijskem svetu. Splošno znano je, da je sedanja proizvodnja zadostna, a da kljub temu na milijone oseb trpi in umira zaradi lakote. To pa je po papeževih besedah »škandal«.
»Potrebno je najti načine, da bi vsi lahko uživali sadove zemlje.« Ne le, da bi se izognili večanju razlike med tistimi, ki imajo, in tistimi, ki se morajo zadovoljiti z drobtinicami. Ampak tudi in predvsem zaradi potrebe po pravičnosti, nepristranskosti in spoštovanja do vsakega človeškega bitja. »Oseba in človekovo dostojanstvo sta v nevarnosti, da postaneta abstrakcija, ko gre za vprašanja kot so uporaba sile, vojna, podhranjenost, izključenost, kršenje temeljnih svoboščin ali finančna špekulacija, ki v tem trenutku pogojuje ceno živil in jih obravnava kot vsako drugo blago, pozabljajoč na njihov prvotni namen.« Papež Frančišek je nadaljeval, da bi morala biti oseba in človekovo dostojanstvo stebra, na katerih bi gradili skupna pravila in ogrodje, sposobne odpraviti razdeljenosti. V tej smeri je zatorej nujno boriti se proti kratkovidnim ekonomskim interesom in logiki oblasti, ki jo ima v rokah manjšina. Ta izključuje večino svetovnega prebivalstva in proizvaja revščino ter odrinjenost na rob, kar razkraja družbo. Prav tako se je nujno boriti proti korupciji, je še dodal papež Frančišek.
Zatem je opomnil na krizo prepričanj in vrednot, ki je v izvoru današnje situacije. Ta tudi od FAO zahteva, da se loti zavestnega in resnega dela prenove. In sicer take prenove, ki bi zagotovila funkcionalnost, transparentnost in nepristranskost. Papež je dodal, da vsaka reforma zahteva večjo zavest o odgovornosti vsakega posameznika. Potrebno je odpreti srce. Potrebno je preseči ravnodušnost ali težnjo, da bi pogledali na drugo stran. Potrebno je videti nujne potrebe in zaupati, da bodo v prihodnosti dozoreli rezultati sedanjega delovanja. »Iti naprej na konstruktiven in rodoviten način v različnih vlogah in odgovornostih pomeni sposobnost analiziranja, razumevanja in podarjanja, pomeni zapustiti kakršnokoli skušnjavo po oblasti, po imeti v lasti vse več ali po iskanju lastnega interesa namesto da bi služili človeški družini in znotraj nje še posebej manj premožnim in vsem, ki še vedno trpijo zaradi lakote in podhranjenosti.«
Prvi učinek težke prehrambne krize, kot je nadaljeval papež, je izkoreninjenost oseb iz njihovega okolja. Ta boleča ločitev se razširi tudi na bivanjsko in duhovno področje. Človek je v nevarnosti, da izgubi še tisto malo gotovosti, ki jo je morebiti imel. V tem oziru pa je nujno okrepiti prepričanje, da je družina prvi kraj, kjer se vsaka oseba začne razvijati. V njej se človeško bitje namreč odpre za življenje in tisto naravno potrebo po sklepanju odnosov z drugimi. Pogosto so prav družinske vezi bistvenega pomena za trdnost družbenih odnosov, za vzgojno delo in za celosten razvoj. In sicer zaradi izkušnje ljubezni, odgovorne solidarnosti med generacijami in medsebojnega zaupanja. To pa so po besedah papeža Frančiška obenem elementi, ki lahko celo človeštvo vodijo k resničnemu bratstvu. In sicer z občutkom, da so vsi ena sama družina, v kateri je največ pozornosti namenjeno najšibkejšim.
Prepoznati je treba, tako je sklenil papež Frančišek, da gre boj proti lakoti preko iskanja dialoga in bratstva. Za FAO to pomeni, da mora biti njen prispevek v pogajanjih med državami, kadar gre za odločilne procese, zaznamovan »s spodbujanjem kulture srečanja in kulture solidarnosti«.
Vir: Radio Vatikan
