Ali lahko nekdo, ki je bil varuh totalitarnega sistema, postane varuh človekovih pravic?

Slovenija | 22.06.2013, 00:30

Dr. Ivan Štuhec je za petkovo oddajo Spoznanje več, predsodek manj komentiral razsodbo v primeru Patria. Dejal je, da ga ta ni presenetila in da je šlo ves čas za politični konstrukt. „Od vsega začetka gledam na proces Patria kot na politični proces. Vse od začetka namreč ni bilo jasnih dokazov za to, da je Janez Janša kar koli storil. Tudi tisti akterji, ki so bili na začetku razkriti in znani, vemo, iz kakšnega pedigreja so, zato ni bilo prvič, da so pripravili neke incidente, iz katerih potem nastajajo procesi.“ Dr. Štuhec je ponovil, da je šlo ves čas za politično zgodbo.

Na vprašanje, ali so bile besede Janeza Janše in Toneta Krkoviča preveč ostre, ko sta dejala, da je šlo za politično motiviran proces, je dr. Štuhec dejal, da njuno mnenje ni bilo preveč ostro. Spomnil je, da se je zgodba začela v časopisu, in se vprašal, ali je časopis sredstvo, preko katerega zadeva pride na sodišče. „Če imam dokaze za to, da je nekdo to počel, grem s temi dokazi do pristojnih organov. To je spoštovanje pravne države. Zdaj pa se ti, ki nenehno govorijo, da je treba pri procesu spoštovati pravno državo, nič ne sprašujejo, ali je tisti, ki je vso zgodbo začel, spoštoval pravno državo ali pa je uporabil druge mehanizme zato, da je vpletel tako imenovano pravno državo v neko zgodbo. Že v izhodišču je nek temeljni problem, ki govori o tem, da stvar ni bila postavljena v strogo pravni kontekst, ampak v medijsko politični kontekst.“

Dr. Štuhec meni, da je velika težava, ne samo pri primeru Patria, ampak v Sloveniji nasploh ta, da v prehodu iz totalitarnega v demokratični sistem nismo „zapustili vse stare dediščine". „Miselnost je ostala ista, tudi pravni akti so mnogi ostali isti, tudi način razmišljanja o pravni državi je ostal isti.“ Nato je to opisal na primeru: „Nek sodnik, ki je bil sodnik v totalitarnem sistemu je imel miselne vzorce, iz katerih je deloval na način, da je branil tisti totalitarni sistem in je dal tega posameznika, ki je nekaj storil proti tistemu režimu, ustrezno obsoditi. In sedaj je ta isti sodnik ostal sodnik še naprej. Ima iste miselne vzorce. Takih je bila večina. Prej so služili totalitarnemu sistemu, sedaj pa naj bi služili demokratičnemu sistemu. To ne gre skupaj, ker se pravo ni tako radikalno spremenilo iz prejšnjega v novi sistem. Torej, ne pripovedujmo si pravljice o tem, da je sedaj naenkrat sodstvo tako nujno avtonomno in se nihče ne sme vmešavati vanj. Mi tega sodstva nismo konceptualno prečistili, nismo ga prečistili v zakonodaji in tudi ne v glavah in miselnosti mnogih pravnikov in sodnikov, ki so iz prejšnjega sistema prenašali prakso v novi sistem. Nihče mi ne bo rekel, da je mogoče, da je nekdo, ki je bil varuh totalitarnega sistema, naenkrat postal varuh človekovih pravic.“