Papež Frančišek: Dejavnosti Cerkve je treba nadaljevati, a z ubogim srcem
Cerkev po svetu
Evangelij je treba oznanjati na preprost način in zastonj, je papež Frančišek dejal med jutranjo sveto mašo v Domu sv. Marte. Poudaril je, da nas pričevanje o revščini v Cerkvi rešuje tega, da bi postali zgolj organizatorji dejavnosti. Ko želimo ustvariti bogato Cerkev, se Cerkev postara in nima več življenja, je zatrdil Frančišek, ob katerem je danes somaševal nadškof Gerhard Ludwig Müller, prefekt Kongregacije za nauk vere. Jutranje maše v torek so se namreč udeležili zaposleni na tej vatikanski kongregaciji.
Papež Frančišek je pri pridigi izhajal iz evangelija, kjer Jezus apostole pošilja oznanjat Božje kraljestvo in jim pravi: Ne jemljite si ne srebra ne denarja v svoje pasove. Jezus želi, da oznanjajo s preprostostjo. Tisto preprostostjo, ki daje prostor moči Božje besede, kajti če apostoli ne bi imeli zaupanja v Božjo besedo, bi morda delali neke druge stvari, je zatrdil papež in v ospredje postavil pomembno potezo Jezusovih napotil: „Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte.“ Vse je milost, je nadaljeval Frančišek in opozoril, da ko hočemo delovati na način, kjer je milost postavljena na stran, evangelij nima svojega učinka: „Evangeljsko pridiganje se rodi iz zastonjskosti, iz osuplosti nad zveličanjem, ki prihaja; to, kar sem zastonj prejel, moram zastonj tudi dati. Od vsega začetka je bilo tako. Sveti Peter ni imel bančnega računa. Ko je moral plačati davek, ga je Gospod poslal na morje ribarit, v ribi je našel kovanec in z njim plačal. Ko je Filip srečal upravitelja zakladnice etiopske kraljice kandáke, ni rekel: Naredimo organizacijo za podporo evangelija. Ne, ni sklenil posla z njim, ampak je oznanjal, ga krstil in odšel naprej.“
Papež je nadaljeval, da je Božje kraljestvo zastonjski dar. Od začetka krščanske skupnosti je glede tega obstajala določena skušnjava. Namreč skušnjava, da bi iskali moč drugje in ne v zastonjskosti, medtem ko se moč nahaja v zastonjskosti evangelija. V Cerkvi je vedno obstajala ta skušnjava, je ponovil papež. Opozoril je, da to ustvarja zmešnjavo, kajti na ta način se zdi, da je oznanjevanje prozelatizem, kar pa ni prava pot. Gospod nas je namreč poslal oznanjat in ne izvajat prozelitizem, je poudaril Frančišek in spomnil na besede Benedikta XVI., da namreč Cerkev ne raste zaradi prozelitizma, ampak zaradi privlačnosti. In privlačnost izhaja iz pričevanja tistih, ki iz zastonjskosti oznanjajo zastonjskost zveličanja.
„Vse je milost. Vse,“ je poudaril papež Frančišek. „In katera so znamenja, da apostol živi to zastonjskost? Obstajajo mnoga,“ je odgovoril in navedel dve. Prvo znamenje je revščina: „Oznanjevanje evangelija mora hoditi po poti revščine. Pričevanje o tej revščini pomeni, da nimam bogastva, moje bogastvo je samo dar, ki sem ga prejel, Bog. Ta zastonjskost, to je naše bogastvo! In ta revščina nas rešuje pred tem, da bi postali organizatorji, podjetniki. Dejavnosti Cerkve je treba nadaljevati, a z ubogim srcem, ne s srcem investitorja in podjetnika.“ Cerkev po papeževih besedah ni nevladna organizacija. Je nekaj drugega, bolj pomembnega; rodi se iz te zastonjskosti; sprejme se jo in se jo naprej oznanja. Revščina je torej prvo od znamenj te zastonjskosti, drugo pa je sposobnost hvaljenja. Ko apostol ne živi zastonjskosti, izgubi tudi sposobnost slavljenja Gospoda. Slaviti Gospoda je namreč zastonjska molitev: ne prosimo, samo slavimo.
Revščina in slavljenje Gospoda sta torej dve znamenji, da apostoli živijo zastonjskost, je ponovil papež Frančišek: „Ko apostoli želijo ustvariti bogato Cerkev in Cerkev, ki je brez zastonjskega slavljenja, se Cerkev stara, postane nevladna organizacija, Cerkev nima življenja.“ Pridigo je sklenil z molitvijo: „Danes prosimo Gospoda za milost, da bi prepoznali to zastonjskost: Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte. Priznati to zastonjskost, ta Božji dar. In nadaljevati evangeljsko pridiganje z zastonjskostjo.“
Vir: Radio Vatikan
