VIDEO: Ohranimo vero in zaupanje!

Radijski utrip | 23.05.2013, 23:00

S pesmijo "Marija pomagaj nam sleherni čas", se je na Brezjah začel letošnji Večer slovenskih krščanskih izročil, vigilija praznika Marije Pomagaj, zavetnice Slovencev in tudi našega radija. Slovesno somaševanje je vodil ljubljanski nadškof metropolit dr. Anton Stres.

V mašnem nagovoru je posebej opozoril na pomen hvaležnosti Mariji za vse uslišane prošnje, tako v narodnem svetišču na Brezjah, kot tudi na drugih njej posvečenih krajih. V navezavi na prebrano božjo besedo je slikal vlogo in poslanstvo Marije žene zaupanja, ki nas uči, kako zaznati stisko bližnjega, še predenj jo ta izreče in to stisko posredovati Božji dobroti.

"Marija je žena globoke vere, je naš zgled in naša učiteljica," je nadškof Stres razvijal svoj mašni nagovor. Opozoril je na njeno preprostost in skromnost in dejstvo, da ji kot Božji materi ni bilo nič lažje. Ni ji bila prihranjena preizkušnja vere, ko je doživljala nasprotovanje in sovraštvo do svojega sina, pa vendar je vztrajala in upala proti upanju. In zdržala v tej preizkušnji ter nam dala zgled vere in upanja do konca.

Nadškof stres je pridigo zaključil z mislijo, naj nam Marija izprosi, da bomo ohranili vero in s svojim zgledom pomagali in pričevali tudi drugim.

Začetek večera krščanskih izročil

Na mednarodnem evharističnem kongresu, ki je leta 1976 potekal v Filadélfiji v Združenih državah Amerike, se je zbralo sedemsto Slovencev. Največ jih je prišlo iz Amerike, udeležili pa so se ga tudi iz drugih dežel sveta, zamejstva in domovine. V zavesti, da jih prav tako kot evharistija povezuje tudi Jezusova Mati, so sklenili, da bodo vsako leto 23. maja, na predvečer praznika Marije Pomagaj z Brezij, ki varuje slovenski narod in slovenska izročila, v svojih domovih prižgali sveče. Preživeli bodo večer v mislih na krščanska izročila, ki so stoletja vodila naš rod v domovini, danes pa tudi vse, ki živijo po svetu. Že takrat so povabili Slovence v domovini in rojake slovenskega izročila po svetu, da se jim pridružijo. Slovenski duhovniki v tujini, ki so skrbeli za rojake, so pobudo z veseljem sprejeli in tako je Marija Pomagaj že naslednje leto povezala številne verne Slovence, ki so zapustili domovino in si ustvarili drugi dom na tujih tleh. Brezjanska Marija jih je spomnila na vse tisto, kar so v srcih prinesli od doma in skušali ohraniti za nadaljnje rodove.

Praznovanju večera krščanskih izročil so se s slovesnim bogoslužjem pridružili tudi na Brezjah. Na predvečer praznika so frančiškani, ki skrbijo za Marijino narodno božjepotno svetišče, povabili ljubljanskega nadškofa, da je daroval mašo in vodil procesijo z milostno podobo Marije Pomagaj po vasi. Pozneje so slovesnost izmenično vodili drugi slovenski škofje. Po osamosvojitvi so na Brezje začeli prihajati tudi rojaki, ki so se v tistih dneh mudili v domovini. Prišli so pozdravit svojo mater – Marijo Pomagaj z Brezij. Na velik pomen večera krščanskih izročil za rojake na tujem kaže tudi spominska plošča z napisom, ki so jo izseljenci v letu 1995 prinesli na Brezje. Na njej piše:

"Mi, ki živimo daleč v tujini,

k Tebi se vračamo polni želja;

mi, ki umrli smo daleč od doma,

v srcih nosili smo Tebe, Gospa,

prosi za ene in druge Boga.

Verni Slovenci z vsega sveta."

Večer krščanskih izročil in Radio Ognjišče

Večer krščanskih izročil je postal tudi praznik Radia Ognjišče, ker je Marija Pomagaj naša zavetnica. Glavni in odgovorni urednik mgsr. Franci Trstenjak je to pojasnil z naslednjimi besedami: "Ob začetku Radia Ognjišče smo Marijo Pomagaj oklicali za zavetnico radia. Zato se pri njej na Brezjah vsako leto ob njenem prazniku zberemo s hvaležnostjo, jo počastimo in se ji priporočamo, ker vemo, da brez Marijine priprošnje in Božje pomoči ne bo pravega blagoslova pri našem poslanstvu. Veseli smo, da to željo in namen delijo z nami mnogi naši podporni člani, poslušalci in zato rade volje pridejo 23. maja zvečer na Brezje. Z Radiem Ognjišče je večer slovenskih krščanskih izročil dobil nov poudarek, saj mnogi rojaki po svetu lahko spremljajo neposreden prenos večerne maše in procesije z milostno podobo ob petju litanij Matere Božje. Tako njihov večer ob prižgani sveči pred podobo Marije Pomagaj postane duhovno romanje na Brezje, kjer domuje Kraljica slovenske vernosti."

Nagovor gl. in odg. urednika Francija Trstenjaka na začetku maše

Vsem romarjem v baziliki in ob radijskih sprejemnikih prisrčen pozdrav.
Kot se družina zbere ob godovnem prazniku svoje matere, tako smo se zbrali mi ob prazniku naše skupne Matere, ki jo kličemo Marija Pomagaj. Tukaj smo, da ji rečemo hvala za vsa njena posredovanja pri prestolu milosti, da ji zapojemo slavo in čast ter jo hkrati tudi prosimo v naših stiskah in potrebah.

Na pobudo naših rojakov se nocojšnji večer imenuje večer slovenskih krščanskih izročil, da se ob Mariji Pomagaj zavemo, kdo smo in komu pripadamo ter da se med nami utrdijo in poglobijo odnosi, ki jih narekuje evangelij in iz njega izhajajoče vrednote. Prav tega smo v tej uri narodne zgodovine tako zelo potrebni, ker nas bo samo medsebojna povezanost in povezanost z Bogom rešila iz kriz in težav. Večna je namreč resnica, ki jo je zapisal psalmist: kjer so bratje povezani, tam daje Gospod svoj blagoslov.

Z mnogimi osebnimi in skupnimi nameni smo nocoj poromali k Mariji Pomagaj. Vse položimo v Marijine roke in jo prosimo, naj posreduje za nas pri nebeškem Očetu.

V Marijine roke položimo tudi našo molitev za upokojenega mariborskega pomožnega škofa Jožefa Smeja, ki danes dopolnjuje 30 let škofovskega posvečenja. Po škofovskih letih je na drugem mestu, a po let življenja na prvem. Naj mu Bog na Marijino priprošnjo podari zdravja in moči.

Marija Pomagaj, Kraljica Slovencev

Povezanost Slovencev na tujem z Marijo Pomagaj sega v prva desetletja prejšnjega stoletja. Kronanje Marije Pomagaj 1. septembra 1907 je v domovino privabilo številne Slovence, ki so živeli razkropljeni po svetu. Ko so se vračali v dežele, kjer so dobili delo in si ustvarili pogoje za bivanje, jih je spremljala Marija z Brezij. Njeno češčenje so spodbujali tudi frančiškani, varuhi njenega svetišča. Ko so si slovenski frančiškani v Združenih državah Amerike po letu 1923 na opuščeni kmetiji v Lemontu pri Chicagu uredili središče s samostanom in cerkvico, so v njej 24. maja 1925 namestili sliko Marije Pomagaj. Škof Anton Bonaventura Jeglič (1850–1937) je nekaj let zatem Marijino podobo kronal in tako so rojaki v ZDA dobili »ameriške« Brezje, kamor še zdaj prihajajo romarji iz Amerike, pa tudi od drugod. Škof Jeglič, ki je sam nekaj časa živel v izseljenstvu, je Marijo Pomagaj nameraval razglasiti za Kraljico in Mater po svetu razkropljenih Slovencev. Danes lahko rečemo, da je ne glede na to že zdavnaj postala Kraljica Slovencev. Njene podobe, tudi kronane, najdemo na vseh celinah sveta.