Vlada dosegla dogovor s sindikati javnega sektorja

| 14.05.2013, 13:34 Andrej Šinko

Potem ko so sindikati javnega sektorja in vlada po enajstih urah pogajanj dosegli dogovor o varčevanju za letos in prihodnje leto, je bil ta danes še parafiran. V letu 2013 naj bi z dogovorom privarčevali 108,6 milijona, prihodnje leto pa 182,6 milijona evrov. Največ prihranka prinašata nova plačna lestvica in nižja vplačila za dodatno pokojninsko zavarovanje.

Nova plačna lestvica bo veljala od 1. junija letos do 31. decembra 2014. Po njej pa se bodo vsem javnim uslužbencem plače znižale najmanj za pol odstotka, do največ 4,86 odstotka. Tisti v višjih plačnih razredih bodo znižanje občutili bistveno bolj od tistih z nižjimi plačami. S tem naj bi letos prihranili 25,3 milijona evrov, prihodnje leto pa 50,6 milijona evrov. „Mislim, da smo na plačah naredili maksimalno, kar se je v slovenskih razmerah dalo. Smo država, kjer se spoštuje socialni dialog, smo država referenduma, smo država z močnimi sindikati in mislim, da je ta dogovor bolj pameten, kot da bi delali na silo,“pravi vodja vladnih pogajalcev Gregor Virant, ob tem pa dodaja, da če ne bi iskali konsenza, bi lahko prišlo do referenduma oziroma protestov.

Država bo zmanjšala tudi vplačevanje za dodatno pokojninsko zavarovanje. Javni uslužbenci bodo tako v letošnjem letu deležni vplačila 20 odstotkov premije, v prvi polovici prihodnjega leta 25 odstotkov, nato pa do konca prihodnjega leta 30 odstotkov. S tem naj bi letos privarčevali 26,82 milijona evrov, prihodnje leto pa 48,64 milijona evrov. V skladu s sodnimi odločbami bo vlada razliko do polnega lanskega regresa za letni dopust vsem javnim uslužbencem izplačala pri majski plači, in sicer skupaj z zamudnimi obrestmi. Regres za letos pa bo izplačan v skladu z zakonom za uravnoteženje javnih finance. Izplačilo zaostalih napredovanj dogovor prestavlja s 1. junija letos na 1. april prihodnje leto. S tem bi letos privarčevali 50 milijonov evrov, prihodnje leto pa 33,3 milijona. V letu 2014 sicer napredovanj v plačne razrede in nazive ne bi bilo, prav tako se ne bi izplačevala redna delovna uspešnost. Vlada bo še nekaj prihranila z znižanjem dodatka za akademski naziv, znižanjem nadomestila za bolniško odsotnost ter ukinitvijo dodatka za delovno dobo. Zmanjšanje števila zaposlenih za en odstotek v letu 2014 pa bi prineslo 40 milijonov evrov prihranka.

Sindikalist Branimir Štrukelj pravi, da so po začetnih histerijah: „dosegli nek razumen dogovor, ki pomeni, da poseg v plače javnih uslužbencev ni radikalen. Prav tako pa smo uresničili cilj, da bodo tisti, ki imajo večje plače, več prispevali kot tisti z nižjimi.“ Ob tem Štrukelj še dodaja, da so dosegli dva cilja, da so ukrepi časovno omejeni in da so funkcionarji pokazali, da bodo resno prispevali k reševanju krize. Skupni prihranek z zakonom za uravnoteženje javnih financ bi bil torej letos 238,7 milijona evrov, prihodnje leto pa 262,7 milijona evrov. S prerazporeditvami bo letos treba zagotoviti še 99,3 milijona evrov, naslednje leto pa 25,3 milijona evrov.