Papež Frančišek: Vera pomeni verjeti v Boga, ki je konkretna oseba in ne "bog spray"
Cerkev po svetu
Vera je dar. Njen izvor je v srečanju z Jezusom, ki je resnična oseba. Tako je zatrdil papež Frančišek med četrtkovo pridigo, ko je zjutraj maševal v kapeli Doma sv. Marte. Bogoslužja se je udeležilo osebje, ki skrbi za varnost v Vatikanu. Papež se jim je za njihovo delo posebej zahvalil. Delajo namreč za skupno dobro in za mir ter si prizadevajo za poštenost misli, moč volje, naklonjenost odkritosti in vedrino.
Sicer pa je sveti oče spregovoril o osebi Jezusa Kristusa. Njegova navzočnost ni neotipljiva, je poudaril. Ni nekaj razpršenega, kar bi se razlivalo naokrog, ne da bi se mogli dobro zavedati, kaj je. Bog je konkretna oseba, je Oče. Vera vanj izvira iz živega srečanja, iz otipljive izkušnje. Marsikdo trdi, da verjame v Boga. A kot se je vprašal papež Frančišek, je vprašanje, v katerega boga verjamejo. Skupaj s konkretnostjo prave vere izginjajo tudi določena prepričanja. Ljudje verjamejo v "razpršenega boga", ki je kot nekakšen "bog spray" in se nahaja vsepovsod, a se ne ve, kaj je. "Mi pa verjamemo v Boga, ki je Oče, Sin in Sveti Duh. Verjamemo v Osebe in ko govorimo z Bogom govorimo z Osebami: ali govorim z Očetom ali govorim s Sinom ali pa govorim s Svetim Duhom. To je vera."
"To je radost vere, radost srečanja z Jezusom, radost, ki nam jo lahko da le Jezus, radost, ki podarja mir: ne tistega, ki ga daje svet, ampak tistega, ki ga daje Jezus. To je naša vera. Prosimo Gospoda, da bi rastli v tej veri, v veri, ki nas naredi močne in vesele – v veri, ki se vedno začne s srečanjem z Jezusom in se vedno nadaljuje v življenju z majhnimi vsakdanjimi srečanji z Jezusom."
Frančišek: Cerkev naj ne bo le varuška, ki skrbi za otroka, dokler ta ne zaspi
Moč krsta kristjane spodbuja k pogumnemu oznanjevanju Kristusa, četudi brez gotovosti in med preganjanji. Tako pa je zatrdil papež Frančišek med sredino jutranjo mašo v Domu sv. Marte, katere so se udeležili zaposleni v vatikanski banki.
Prva jeruzalemska krščanska skupnost je živela v miru in ljubezni, dokler se niso po mučeništvu sv. Štefana začela nasilna preganjanja. Takšen je po papeževih besedah način življenja Cerkve: med mirom in preganjanjem. V zgodovini se ponavlja vedno znova, saj je to tudi "Jezusov način". Mnogi kristjani so po začetku preganjanja odšli drugam, zapustili so svoje domove in s seboj vzeli le malo stvari. Imeli niso nobene gotovosti. Hodili so od kraja do kraja in oznanjali Besedo. Njihovo edino bogastvo je bila vera. To so bili preprosti verniki, je nadaljeval papež Frančišek. Krščeni se bili komaj kakšno leto poprej. A vseeno so imeli pogum za oznanjevanje.
Potrebno je biti zvest Duhu, da bi oznanjevali Jezusa z življenjem, pričevanjem in besedami. Le kadar je tako, Cerkev postane "Mati Cerkev, ki rojeva otroke". V nasprotnem primeru pa je zgolj "varuška, ki skrbi za otroka, dokler ta ne zaspi". Papež Frančišek je spomnil na primer preganjanja na Japonskem v 17. stoletju. Ko so se misijonarji v državo vrnili po dvestotih letih, so našli urejene krščanske skupnosti. Te so preživele zahvaljujoč prizadevanju krščenih.
V tem je torej odgovornost našega krsta: vsi krščeni naj bi oznanjevali Kristusa in tako vodili Cerkev naprej. Biti kristjan ne pomeni narediti kariere kot odvetnik ali zdravnik. Biti kristjan je "dar, ki nam z močjo Duha omogoča iti dalje v oznanjevanju Jezusa Kristusa".
Vir: Radio Vatikan
