P. Krizolog: Vrnitev škofa Rožmana naj bi osvobodila vse Slovence
Slovenija | 09.04.2013, 13:37
Pokop nekdanjega ljubljanskega škofa Gregorija Rožmana, naj bi bil po mnenju mnogih znamenje sprave in nov korak na poti iskanja pravičnosti v slovenskem narodu. Sveto mašo bo v soboto ob 15. uri v ljubljanski stolnici ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres. Verniki in ljudje dobre volje se bodo od pokojnega škofa lahko poslovili od 9. ure dalje. Škof Rožman bo dobil svoje zadnje počivališče v kripti stranske kapele sv. Marije Magdalene v ljubljanski stolnici.
Do pretekle nedelje je bil škof Gregorij Rožman pokopan v Lemontu, v katerem poleg dveh drugih krajev v ZDA delujejo slovenski frančiškani. Med njimi je tudi p. Krizolog Cimerman, ki je za naš radio o pomenu vrnitve škofa Rožmana v domovino povedal. „Upam in mislim in sem skoraj prepričan, da bi morala ta vrnitev škofa Rožmana v bistvu osvoboditi vse Slovence tistih ekstremnih čustvenih nabojev. Tako tisti, ki je žrtev, kot tisti, ki je rabelj, ni svoboden. Ne boš svoboden, dokler ne boš odpustil. To je ravno tako, kot da enega za vrat držiš in ga nekam tiščiš, no moreš drugega delati, ker se bojiš, da če ga boš spustil, bo nazaj vstal. Ampak rešitev je v tem, da ga spustiš, da mu vrneš svobodo in s tem vrneš svobodo tudi sebi. In se mi zdi in sem prepričan in tudi molil bom za to, da bi ta vrnitev škofa Rožmana res osvobodila vse: tako leve in desne, kot črne in druge, in da bi potem z novimi močmi in novim optimizmom do življenja stopili skupaj za bodočnost Slovenije.“
V javnosti se večinoma govori o Rožmanovem delovanju med drugo svetovno vojno. Manj pa je znan njegov velik prispevek k pastoralnemu delovanju. V desetletju pred drugo svetovno vojno je škof Gregorij Rožman deloval na karitativnem, socialnem in kulturnem področju. Zavzemal se je za misijone in namenjal veliko skrb slovenskim izseljencem. Organiziral je dve odmevni verski manifestaciji, jugoslovanski evharistični kongres leta 1935 in kongres Kristusa kralja leta 1939. Kot cerkveni pravnik je Rožman užival velik ugled doma in v tujini. Francoska vlada mu je 22. januarja 1936 podelila odlikovanje viteza častne legije.
Svoje desetletno pastoralno delo v ljubljanski škofiji je Rožman strnil na škofijski sinodi v Ljubljani leta 1940, na kateri je s svojimi sodelavci začrtal pastoralne smernice za naslednje desetletje. Pastoralne inštrukcije, ki so še isto leto izšle v tisku, so njegovo osebno delo, zato tudi najjasneje odražajo škofovo duhovno podobo. V njih je škof Rožman celotno razvejano pastoralno delo v svoji škofiji osmislil z zahtevo po osebnem posvečevanju duhovnika. Posebno pozornost je škof Rožman namenil verskim in cerkvenim organizacijam, na prvem mestu Katoliški akciji ter verskim in katoliškim društvom ter posvaril pred organizacijami in društvi, ki so veri nasprotni.
