Slovenski škofje ordinariji pri krizmenih mašah povabili k povezanosti
Slovenija
Krizmene maše so na veliki četrtek darovali tudi slovenski škofje ordinariji. Ob njih so se zbrali duhovniki in obnovili svoje obljube. V nagovorih po evangeliju so bili povabljeni tako h gorečemu oznanjevanju vere kot tudi k medsebojnemu sodelovanju.
Nadškof Anton Stres je bogoslužje vodil v ljubljanski stolnici svetega Nikolaja. Zbrane duhovnike je v pridigi povabil, naj v težkih časih, ki se po njegovem obetajo, utrjujejo medsebojno edinost, solidarnost in povezanost. Med drugim je pojasnil, kaj pomeni biti posvečen. Kot je poudaril, je posvečen tisti, ki se popolnoma izroči Bogu, "kajti v pravem pomenu se lahko posvetimo samo nekomu, ki je večji od nas, od nas pa je večji samo Bog. Zato se posvečamo njemu, njemu in njegovi Resnici nas je posvetil Jezus Kristus". Nadškof Stres je tudi opozoril, da biti posvečen pomeni ne pripadati več sebi. "V svetu, v katerem živimo, velja uresničenje samega sebe za najvišjo vrednoto. V ospredje in na absolutno prvo mesto postavljajo ljudje svoj jaz, samega sebe, svoje interese in svoje želje. Toda s svojim posvečenjem smo se temu odpovedali," je dodal. Po njegovih besedah duhovnika ne bi smela mučiti vprašanji, kot sta kako zagospodovati in nekaj dodatno pridobiti. Duhovnika bi moralo skrbeti za to, kaj še lahko da Gospodu za brate in sestre ter kje vse lahko danes služi Cerkvi. "Smo v letu vere in pravi odgovor na vsa ta vprašanja je mogoče dati samo v veri. Naša duhovniška upodobitev po velikem duhovniku Jezusu Kristusu je smiselna in mogoča le, če mu verjamemo, da svoje življenje najde samo tisti, ki ga z njim in zanj izgublja." Nadškof Stres je prepričan, da velikonočni prazniki usposabljajo in vabijo, naj duhovniki brez strahu zase zaživijo svojo poklicanost.
V mariborski stolni cerkvi svetega Janeza Krstnika so se duhovniki dopoldne zbrali ob nadškofu Marjanu Turnšku. Pozval jih je, naj jih ne bo strah pred neznano novo evangelizacijo. Meni namreč, da ni naloga duhovnikov ljudi prepričevati o Kristusu in njegovem vstajenju. "Ker je vstal in je živ, bo to naredil sam," je poudaril. Naloga duhovnikov je po njegovem prek snovanja in življenja živih občestev ter prek od srečanja s Kristusom navdušenih in prevzetih posameznikov omogočati izbirnim in oddaljenim kristjanom ter nekristjanom prostorja, kjer jih bo lahko srečal in oni Njega. Opozoril je tudi na moč molitve. "Ljubosumno varujmo vsakdanji čas molitve, čas osebnega in živega srečevanja z Gospodom," je povabil. Nadškof Turnšek je prepričan, da je kljub obilici dela treba ohranjati zavest prvenstva živega srečevanja z Jezusom. Kot je dodal, je "vse delo zaman, tudi govorjenje o Bogu je zaman, če ne izhaja iz pogovora z Njim". Pri tem se je oprl na vodilo za duhovnike, ki je zapisano v krovnem dokumentu slovenskega pastoralnega načrta Pridite in poglejte: "Delati manj, delati bolje, več moliti. Pa tudi: skupaj delati, bolje delati - skupaj moliti, bolje moliti." Nadškof Turnšek je v nagovoru po evangeliju med drugim pozval k poživljanju medsebojnih vezi za bolj živo občestvo Kristusove Cerkve.
Tudi ordinariji celjske, novomeške in murskosoboške škofije so krizmene maše na veliki četrtek darovali v stolnicah. Celjski škof Stanislav Lipovšek je v pridigi med drugim dejal, da veliki četrtek, ki je praznik evharistije in duhovništva, ni le dan zahvale Bogu za dar duhovništva, ampak tudi priložnost za hvaležnost drug drugemu. "To je zame priložnost, da se kot pastir krajevne Cerkve zahvalim vam, sobratje duhovniki, redovniki, redovnice, diakoni in bogoslovci za vašo zvestobo, prijateljstvo, pripravljenost, soodgovornost in požrtvovalnost, da z združenimi močmi uresničujemo poslanstvo, ki nam ga je zaupal Gospod," je poudaril. Škof Lipovšek je prav tako opozoril na pomanjkanje duhovnikov. A prepričan je, da Bog še vedno kliče, kar po njegovem potrjuje tudi izkušnja Cerkve v deželah zunaj Evrope. Okolje je tisto, ki je večkrat zelo neprijazno in zavira rast duhovnih poklicev, zato sta izrednega pomena usklajeno delo in molitev zanje.
Vernike je k molitvi za duhovnike in nove duhovne poklice spodbudil tudi novomeški škof Andrej Glavan. Prepričan je, da duhovnik s svojo posvetitvijo še vedno močno nagovarja današnjega človeka. "Duhovništvo je nezaslužen Božji dar, ki ga je mogoče sprejeti in živeti le v moči vere. V letu vere naj bi na novo odkrili njeno lepoto in bogastvo, katere oznanjevalci smo postali," meni škof Glavan. Povedal je tudi, da je obhajanje evharistije duhovnikova najvišja služba in obenem klic k nenehnemu osebnemu posvečevanju. "Daritev, ki jo vsak dan opravljamo, moramo v sebi tudi živeti," je dodal. Po besedah novomeškega ordinarija ima duhovnikovo življenje smisel, "če se zna darovati, če se daje na voljo skupnosti in v službo vsem, ki ga potrebujejo". Duhovnikovo pričevanje je pristno, tako škof Glavan, če ni razdora med tem, kar uči, in tem, kar vsak dan živi.
Murskosoboški škof Peter Štumpf je spomnil na željo papeža Frančiška, da bi Cerkev postala nova skupnost, takšna, kot je družinska. "Če je družina normalna in zdrava, potem člani z veseljem skrbijo drug za drugega," je pojasnil. Če duhovniki delajo vsak zase, tako v pastorali kot pri pridobivanju gmotnih sredstev za delo in preživetje, se po besedah škofa Štumpfa začne životarjenje, strah za prihodnost po njegovem preusmeri pozornost in energijo, ki bi ju morali imeti za Božje kraljestvo, drugam.
Da vezi med duhovniki krepi povezanost s papežem, meni koprski škof Jurij Bizjak, ki je dopoldansko bogoslužje vodil v konkatedrali Kristusa Odrešenika v Novi Gorici. V nagovoru po evangeliju je povedal še, da je pot za Kristusom duhovnikova pot. Zgled, kako po njej, po njegovih besedah daje tudi sveti oče Frančišek s svojimi povabili k molitvi.
Nagovori ordinarijev pri svetih mašah v celoti!
